1. Kodifikacija etike v vzgoji in izobraževanju v SlovenijiKarolina Babič, Tomaž Grušovnik, 2026, original scientific article Abstract: Avtorja v prispevku raziskujeta pojavnost in način kodifikacije etike v slovenskem izobraževalnem prostoru. Metodološki pristop temelji na kvalitativni analizi besedil, v okviru katere je bilo analiziranih 84 notranjih aktov, kodeksov etike in nekaterih normativnih predpisov na področju izobraževanja. Raziskava je pokazala, da poleg redkih kodeksov etike, eksplicitno poimenovanih s tem imenom, obstajajo tudi drugačni načini kodificiranja etike v šolskih dokumentih ter da je kodifikacija etike v izobraževanju večinoma oblikovana na način seznamov vrednot, katerih aplikacija je nadalje predpisana s seznamom podrobnejših navodil za ravnanje. Iz kodeksov etike, ki imajo pretežno takšno predpisovalno (preskriptivno) funkcijo, izhajajo določene težave, hkrati pa je takšna predpisovalna oblika kodeksov etike v nasprotju s konceptom avtonomije učitelja in izobraževalne stroke. Prispevek podaja tudi priporočila v smeri bolj procesnega pristopa, kjer je kot akter kodeksov etike prepoznan avtonomni subjekt in kot njegova ključna moč veščina kritičnega etiškega presojanja, kodeks etike pa ne nastopa kot seznam navodil za ravnanje, temveč prej kot vadnica za etiško delo.
Keywords: kodeks etike, kodifikacija etike, etika v izobraževanju, avtonomija, etiško presojanje
Published in RUP: 09.07.2026; Views: 182; Downloads: 7
 Full text (444,52 KB)
This document has more files! More... |
2. Moralna vzgoja kot vzgoja za avtonomijo v etiškem odločanju : magistrsko deloNika Pahor, 2026, master's thesis Keywords: moralna vzgoja, moralno presojanje, etično odločanje, moralna avtonomija, demokratična družba, moralne vrednote, kritično mišljenje, medsebojno spoštovanje
Published in RUP: 03.06.2026; Views: 328; Downloads: 18
Full text (2,59 MB) |
3. Etični vidiki rabe generativne umetne inteligence v izobraževanjuErnest Ženko, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek se posveča etičnim vidikom uporabe generativne umetne inteligence (Gen-UI) v izobraževanju, ki postaja pomembno področje sodobnega pedagoškega razmisleka. Avtor ugotavlja, da se je uvedba Gen-UI v šolsko in univerzitetno okolje zgodila kot spontani prihod tehnologije, brez načrtovanih postopkov in okvirov vrednotenja, kar sproža številna vprašanja o avtentičnosti, pravičnosti, zasebnosti, odgovornosti in trajnosti. V prispevku so predstavljeni ključni etični okviri UNESCO, OECD in Evropske komisije, ki skupaj oblikujejo jedro globalnega pristopa, ki se usmerja k zaupanja vredni umetni inteligenci. Poudarek je na tem, da etična uporaba Gen-UI ne pomeni omejevanja tehnologije, pač pa njeno umestitev v širši humanistični in pedagoški okvir, kjer tehnologija podpira človekovo dostojanstvo, razvoj avtonomije in pravičnost. Posebej so izpostavljena temeljna načela odgovorne rabe, kot so človeški nadzor, preglednost, odgovornost, pravičnost, varnost in trajnost. V sklepu avtor opozarja, da etika v kontekstu umetne inteligence presega tehnična vprašanja ter predstavlja prizadevanje za ohranjanje človeških vrednot v digitalni dobi: iskanje ravnotežja med tehnološkim determinizmom in etično avtonomijo.
Keywords: generativna umetna inteligenca, etika v izobraževanju, odgovorna raba tehnologije, zaupanja vredna umetna inteligenca, mednarodni etični okviri, človekovo dostojanstvo in avtonomija
Published in RUP: 22.04.2026; Views: 520; Downloads: 10
Full text (329,45 KB)
This document has more files! More... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
