1. Uporaba družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji za preprečevanje osamljenostiMaja Mezgec, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Danes živimo v starajoči se družbi, saj delež starejšega prebivalstva strmo narašča. Starejši so izpostavljeni določenim tveganjem, kot so npr. zdravstvene težave, revščina, osamljenost, družbena izolacija idr. Družbene izolacija in osamljenost imata velik vpliv na blagostanje starejših. Sodobna tehnologija in družbena omrežja ponujajo nekatere rešitve, ki lahko pripomorejo k soočanju s tovrstnimi izzivi, ob predpostavki, da se premosti razkorak med digitalno pismenostjo starejše generacije in digitalnimi kompetencami, ki so potrebne za suvereno uporabo družbenih omrežij in sorodnih aplikacij. Namen prispevka je ponuditi pregled znanstvene literature o obravnavani temi, predvsem izsledkov raziskav, objavljenih v znanstvenih revijah, ki so vključene v mednarodne baze podatkov. Zato smo za potrebe prispevka opravili sistematični pregled literature in pri tem sledili načelom PRISMA. Izbrane prispevke smo vsebinsko analizirali in v sklepni fazi podali zaključne ugotovitve. Učinki uporabe družbenih omrežij in IKT za preprečevanje osamljenosti še niso povsem raziskani, raziskovalci pa so si enotni, da starejši potrebujejo specifične pristope za digitalno opismenjevanje in namenska orodja ter aplikacije, ki so prilagojena tem uporabnikom in zanje prijaznejša. Keywords: blagostanje starejših, družbena izolacija, družbena omrežja, preprečevanje osamljenosti, digitalna pismenost Published in RUP: 26.01.2026; Views: 250; Downloads: 2
Full text (117,67 KB) |
2. Zdravilna moč glasbe v očeh medicinskega osebja pediatrične klinikeKatarina Habe, Petra Štibelj, Katarina Kompan Erzar, Petra Brdnik Juhart, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V sodobnem bolnišničnem okolju se vse bolj prepoznava potencial glasbe kot terapevtskega sredstva, ki lahko podpira tako paciente kot medicinsko osebje. V pričujoči raziskavi smo želeli ugotoviti, kako zaposleni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana doživljajo vlogo glasbe v kliničnem okolju. S kvantitativno deskriptivno metodo smo analizirali odgovore 74 medicinskih delavcev, zbranih z anketnim vprašalnikom. Ugotovitve kažejo, da večina zaposlenih glasbo dojema kot pomembno orodje za zmanjševanje stresa, izboljšanje razpoloženja in krepitev timske povezanosti. Izsledki raziskave so pokazali, da zaposleni na Pediatrični kliniki menijo, da glasbene intervencije pozitivno vplivajo na hospitalizirane otroke in njihove starše. Čeprav je podpora vključevanju glasbene terapije visoka, je njena prisotnost na oddelkih še vedno omejena. Udeleženci kot ključne pogoje za učinkovitejšo implementacijo navajajo večjo dostopnost glasbenih terapevtov, dodatna izobraževanja medicinskega osebja v povezavi s to tematiko in ustrezno infrastrukturo. Rezultati potrjujejo potencial glasbe kot celostnega terapevtskega sredstva v pediatrični bolnišnični obravnavi. Keywords: glasbena terapija, zdravstveno osebje, stres in izgorelost, psihofizično blagostanje Published in RUP: 08.01.2026; Views: 331; Downloads: 5
Full text (443,42 KB) |
3. |
4. Lastništvo hišnih ljubljenčkov in navezanost nanje ter njun odnos z empatijo, blagostanjem in osamljenostjo pri slovenskih učencih tretje triade : magistrsko deloVesna Kozarinova Crevatin, 2025, master's thesis Keywords: socialna psihologija, hišni ljubljenčki, empatija, navezanost na hišne ljubljenčke, blagostanje, osamljenost, mladostniki, magistrske naloge Published in RUP: 06.07.2025; Views: 862; Downloads: 25
Full text (984,61 KB) |
5. Vloga potrebe po stalni dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih pri napovedovanju stresa in psihološkega blagostanjaAna Milošič, Nejc Plohl, Bojan Musil, 2024, original scientific article Abstract: V zadnjih letih je uporaba spletnih socialnih omrežij v porastu, ta pa so spremenila način interakcije med posamezniki. Ti so velikokrat neprestano v stiku z drugimi preko spletnih socialnih omrežij, pri tem pa se lahko pojavi potreba po stalni dosegljivosti, ki potencialno vodi v negativne posledice. Namen pričujoče raziskave je bil podrobneje raziskati dejavnike, ki prispevajo k doživljanju potrebe po stalni dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih ter nekatere njene potencialne posledice. Želeli smo preučiti predvsem mediatorsko vlogo stalne dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih v odnosu med preučevanimi napovedniki in izidi. V raziskavo je bilo vključenih 157 udeležencev, ki so izpolnili vprašalnike o strahu pred zamujenim, nevroticizmu, osamljenosti, samokontroli, zaznanem stresu, psihološkem blagostanju ter potrebi po stalni dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih. Rezultati so pokazali, da potreba po stalni dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih delno mediira odnos med osamljenostjo in stresom, osamljenostjo in psihološkim blagostanjem ter samokontrolo in psihološkim blagostanjem. Dobljeni rezultati so bili le delno skladni s predpostavkami. Izpostavljene so prav tako pomanjkljivosti raziskave ter možnosti izboljšav v prihodnosti. Keywords: spletna socialna omrežja, stalna dosegljivost, stres, psihološko blagostanje Published in RUP: 26.05.2025; Views: 793; Downloads: 23
Full text (242,73 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |