1. Razlika med zgodnjo in pozno obravnavo otrok z motnjo avtističnega spektra : sistematični pregled literaturePetra Zakrajšek, Vesna Posavčević, 2025, review article Abstract: Sistematični pregled literature preučuje učinke zgodnje in pozne obravnave otrok z motnjo avtističnega spektra na njihov razvoj. Namen pregleda je bil sintetizirati in opisati razvojne izide, povezane z zgodnjo diagnozo in intervencijo, ter izide, povezane s pozno diagnozo in intervencijo pri otrocih z motnjo avtističnega spektra. V pregled je bilo vključenih 11 raziskav v angleškem jeziku, ki so primerjale učinek zgodnje in pozne diagnoze ter preučevale učinkovitost različnih intervencij motnje avtističnega spektra. V pregledu so bile uporabljene tri baze podatkov (PubMed, ScienceDirect in Web of Science), pri čemer so bile vključene raziskave, objavljene med letoma 2020 in 2024. Kakovost izbranih raziskav je bila ocenjena s standardiziranima kontrolnima seznamoma casp (Critical Appraisal Skills Programme) in jbi (Joanna Briggs Institute). Rezultati kažejo, da zgodnja diagnoza in intervencija pomembno izboljšata izide na področju socialnega, kognitivnega, gibalnega, čustvenega razvoja in razvoja vedenjskih značilnosti otrok z motnjo avtističnega spektra. Otroci, ki so bili deležni zgodnje obravnave, so dosegli boljše rezultate na področjih socialne komunikacije, prilagoditvenega vedenja, kognitivnih sposobnosti, finih motoričnih veščin in jezikovnih spretnosti. Nasprotno je pozna diagnoza pogosto povezana z resnejšimi simptomi in večjimi razvojnimi zaostanki. Ključna ugotovitev je, da je zgodnja intervencija ključna za zmanjšanje simptomov motnje avtističnega spektra in izboljšanje kakovosti življenja otrok, medtem ko lahko pozna diagnoza vodi do dolgotrajnih negativnih posledic. Pregled poudarja pomen pravočasne obravnave za optimalen razvoj otroka z motnjo avtističnega spektra in predlaga smernice za nadaljnje raziskovanje, ki temeljijo na preučevanju dolgoročnih učinkov različnih intervencij.
Keywords: motnja avtističnega spektra, zgodnja intervencija, pozna intervencija, zgodnja diagnoza, pozna diagnoza, razvoj otroka
Published in RUP: 21.01.2026; Views: 223; Downloads: 3
 Full text (265,01 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Pomoč otrokom z ADHD v vrtcu : diplomska nalogaTina Novak, 2021, undergraduate thesis Keywords: ADHD, diagnoza, otroci z ADHD, hiperaktivnost, impulzivnost, pozornost, oblike pomoči, strategije
Published in RUP: 02.02.2022; Views: 4838; Downloads: 301
Full text (1,23 MB) |
7. |
8. Zdravstvena nega starostnika s sladkorno boleznijo : diplomska nalogaPetra Zupanc, 2011, undergraduate thesis Keywords: sladkorna bolezen, diabetes, starostnik, kakovost življenja s sladkorno boleznijo, zdravstvena nega, negovalna diagnoza, študija primera, diplomske naloge
Published in RUP: 18.03.2019; Views: 6413; Downloads: 189
Full text (809,97 KB) |
9. |
10. Analiza napotitev na ambulantno fizikalno terapijo v Naravno zdravilišče TopolšicaZalika Klemenc-Ketiš, 2009, original scientific article Abstract: Izhodišča: V Sloveniji lahko bolnika na ambulantno fizikalno terapijo napoti osebni zdravnik, pa tudi napotni, če ima za to pooblastilo. Dokument za napotitev je delovni nalog. Ambulantna fizioterapija se izvaja v zdravstvenih domovih, naravnih zdraviliščih in pri zasebnih izvajalcih. Z raziskavo smo želeli dobiti osnoven vpogled v napotitve na ambulantno fizikalno terapijo. Želeli smo določiti osnovno strukturo bolnikov, ki so bili napoteni, in zdravnikov, ki so bolnike napotili. Zanimale so nas tudi vrste diagnoz napotenih bolnikov in število ter vrsta predpisanih fizioterapevtskih postopkov. Metode: Raziskava je bila retrospektivna, za obdobje od februarja 2006 do novembra 2007. Pregledali smo 7525 delovnih nalogov, na osnovi katerihsmo sprejeli bolnike na ambulantno fizikalno terapijo v Naravno zdravilišče Topolšica. V nadaljnjo analizo smo vključili 6559 tistih, ki so bili napoteni iz območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem. Rezultati: Ambulantno fizikalno terapijo je opravljalo 2667moških in 3892 žensk. Povprečna starost vseh bolnikov je bila 51,7 leta (SD 12,6), povprečna starost moških 51,0 (SD 13,4) in žensk 52,2 leta (SD 12,0). Bolniki so bili napoteni s strani 89 različnih zdravnikov, od tega 38 moških (42,7 %). Zdravniki moškega spola so napotili 4429 bolnikov (67,5 %). 84 (94,4 %) zdravnikov je napotilo 6530 bolnikov (99,6%) s primarne ravni, 5 (5,6 %) zdravnikov pa je napotilo 29 bolnikov (0,4 %) s sekundarne ravni. Povprečno število postopkov fizikalne terapije na en delovni nalog je bilo 3,7(SD 1,1). Največ, 5023 bolnikov (76,6 %), je bilo napotenih zaradi kroničnih degenerativnih bolezni kostno-mišičnega sistema. 6559 bolnikom je bilo predpisanih 24524 postopkov fizikalne terapije. Od tega je bila 7286-kratpredpisana elektroterapija (29,7 %), 4069-krat suha ročna masaža (16,6 %) in 3828-krat kineziterapija (15,6 %). Zaključki: Raziskava daje osnoven vpogled v napotitve na ambulantno fizikalno terapijo. Za nadaljnjo analizo bodo potrebne raziskave z reprezentativnimi vzorci tako glede zdravnikov kot tudi bolnikov.
Keywords: primarna raven, fizioterapevtski postopki, diagnoza, napotitev
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 5098; Downloads: 43
 Link to full text |
