1. |
2. |
3. |
4. |
5. Analiza uporabe digitalnih orodij pri pouku matematike na razredni stopnjiLea Ovidoni, Ana Povšič, Eva Sintič, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Sodobna tehnologija vse bolj prodira na področje vzgoje in izobraževanja najmlajših učencev. Ponuja številna orodja, ki učiteljem omogočajo oblikovanje bolj individualiziranega in interaktivnejšega pouka, kar spodbuja aktivno učenje ter globlje razumevanje matematičnih pojmov in konceptov. Obenem prispeva k razvoju digitalnih kompetenc, ki so ključne za delovanje v sodobni družbi. V raziskavi smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, kako pogosto učitelji razrednega pouka v Sloveniji uporabljajo posamezna digitalna orodja za poučevanje različnih matematičnih področij ter kje prepoznavajo prednosti in slabosti uporabe le-teh. Prav tako smo analizirali, v kolikšni meri šole sodelujejo v projektih, povezanih z digitalizacijo. Ugotovili smo, da učitelji pri uporabi digitalnih orodij zaznavajo več prednosti kot slabosti, vendar te kljub temu le redko ali le občasno vključujejo v pouk matematike. Med najpogosteje uporabljene sodijo e-učbeniška gradiva in predstavitvena orodja. Ugotovili smo tudi, da se šole vključujejo v projekte, povezane z digitalizacijo, a ti še niso splošno razširjeni. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanje trenutne prakse ter omogočajo prepoznavanje ključnih izzivov in priložnosti za izboljšave.
Keywords: digitalna orodja, poučevanje, matematika, projekti, prednosti in slabosti
Published in RUP: 07.01.2026; Views: 199; Downloads: 5
 Full text (151,21 KB) |
6. |
7. |
8. Učinkovitost generativne umetne inteligence za personalizirano učenje matematikeAlenka Lipovec, Barbara Arcet, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Generativna umetna inteligenca (GUI) postaja nepogrešljivo orodje v izobraževanju tudi pri pouku matematike, saj omogoča prilagoditev nalog znanju posameznih učencev, s čimer spodbuja personalizirano učenje in izboljšuje učne dosežke. Med dodatnimi zaznanimi prednostmi so izboljšanje besedišča, povečanje radovednosti, okrepljene sposobnosti povezovanja, izboljšana sposobnost reformulacije vprašanj ter poglobljeno kritično vrednotenje odgovorov. Kljub temu naloge, ki jih ustvarja umetna inteligenca, pogosto ne odražajo kulturnih ali osebnih značilnosti učencev, kar lahko omejuje njihovo avtentičnost. Raziskave kažejo, da je GUI še posebej koristna za učence z nižjim predznanjem, saj jim omogoča hitrejše napredovanje, pri čemer je njena največja vrednost dosežena ob aktivni podpori učiteljev, ki usmerjajo delo in vrednotijo rezultate – pristop, znan kot hibridno tutorstvo. V šolskem okolju lahko GUI deluje v različnih vlogah – kot učenec, učitelj, mentor ali sošolec. Ključno za njeno uspešno uporabo je skrbno oblikovanje pozivov, ki naj bodo jasni, specifični, kontekstualizirani in prilagodljivi. Med učinkovitimi strategijami so »veriga misli«, ki spodbuja postopno in poglobljeno reševanje problemov, »negativni pozivi« za preprečevanje napak ter »metapozivi«, ki učence usmerjajo k refleksiji in h kritičnemu razmišljanju. Čeprav se članek osredotoča na uporabo pri pouku matematike, so njegove ugotovitve prenosljive na druge predmete ter širši izobraževalni proces.
Keywords: generativna umetna inteligenca (GUI), poučevanje matematike, oblikovanje pozivov, personalizirano učenje, učenje matematike
Published in RUP: 23.12.2025; Views: 259; Downloads: 0
Full text (160,03 KB) |
9. Od tradicionalnega pouka do GUI : pregled sprememb v matematiki in matematičnem izobraževanjuMarina Volk, Sanela Hudovernik, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku obravnavamo razvoj matematike in matematičnega izobraževanja v zadnjem stoletju, s poudarkom na spremembah pedagoških metod, vključevanju digitalnih tehnologij ter vplivu generativne umetne inteligence (GUI). Raziskujemo prehod od tradicionalnega poučevanja, osredotočenega na memorizacijo, k sodobnim pristopom, ki spodbujajo razumevanje, reševanje problemov in interdisciplinarno uporabo matematike. V zadnjih desetih letih so digitalna orodja, interaktivne komunikacijske tehnologije in GUI korenito preoblikovali učni proces matematike. Premik od tradicionalnega k sodobnemu poučevanju je preusmeril učenje z osnovnih računskih veščin na globlje razumevanje matematičnih konceptov in njihove uporabe v različnih znanstvenih kontekstih. GUI, kot je ChatGPT in druga prilagodljiva orodja, omogoča nove načine personaliziranega učenja s takojšnjo povratno informacijo in z interaktivnimi rešitvami problemov, s čimer učenci postajajo samostojnejši, razvijajo digitalne kompetence in prevzemajo proaktivnejšo vlogo pri učenju. Kljub številnim priložnostim vključevanja tehnologije avtorji opozarjajo na etične izzive, potrebo po ustreznem usposabljanju učiteljev in oblikovanju smernic za odgovorno uporabo tehnologij. Poleg tega orodja GUI včasih ponudijo nepravilne ali površne odgovore, kar lahko vodi v napačno razumevanje matematičnih konceptov, če učenci postopke in rezultate brez kritične presoje sprejmejo kot pravilne. Prispevek zaključujemo z ugotovitvijo, da je uspešna integracija GUI ključna za pripravo učencev na kompleksne izzive 21. stoletja, pri čemer vloga učitelja kot mentorja in čustvene opore ostaja nepogrešljiva.
Keywords: matematika, učenje in poučevanje, generativna umetna inteligenca, vloga učitelja
Published in RUP: 23.12.2025; Views: 220; Downloads: 1
Full text (198,87 KB) |
10. |
