1. Interpretacija staroselske dediščine v kanadskem literarnem nacionalizmuMarcello Potocco, 2026, original scientific article Abstract: V prispevku želim analizirati izbrane primere kanadskega pesniškega prilagajanja in prisvojitve staroselske kulturne ter mitološke dediščine, pri čemer bo zanimanje za staroselce obravnavano kot del literarnega nacionalizma, ki je bil značilen za znaten del kanadske literature v 60. oz. 70. letih 20. stoletja. Literarni nacionalizem je bistveno sooblikoval odnos do staroselcev, in sicer tako na ravni ustvarjanja kot na ravni interpretacije pesniških besedil. V ospredju bo pesništvo Ala Purdyja v primerjavi z njegovim sodobnikom Johnom Newlovom, delo obeh pa bom kontekstualiziral z metaliterarnim delovanjem Margaret Atwood. Margaret Atwood je z esejističnim delovanjem intenzivno krojila podobo kanadskega literarnega nacionalizma. Skozi branje posamičnih pesmi obeh avtorjev ter njunega predhodnika E. J. Pratta in njihovo kontekstualizacijo se bo pokazalo, da so pesniki v omenjenem obdobju odnos do kulturne dediščine staroselcev upovedovali pod vplivom ideologije, ki je želela dokončno definirati specifični imaginarij kanadske literature, ali pa je bila njihova literarna tvornost uporabljena – zlorabljena – za ta namen. Vendar velja tudi obratno: nekatere kasnejše obtožbe o literarni apropriaciji staroselskih mitologij so pogosto ciljale na besedila, ki takšna niso bila in omogočajo dvoumnejše, večpomensko branje.
Keywords: kanadski nacionalizem, kanadska književnost, staroselci, John Newlove, Al Purdy, kritiška recepcija
Published in RUP: 21.07.2026; Views: 168; Downloads: 6
 Full text (694,33 KB)
This document has more files! More... |
2. Napodobovatelé, spojenci a rivalové : česko-slovinské a slovinsko-české kulturní kontakty v 19. stoletíJonatan Vinkler, 2026, scientific monograph Abstract: Znanstvena monografija je v celoti posvečena češko-slovenskim kulturnim stikom v obdobju narodne prebuje in romantike/postromantike (z obsežno predzgodovino in posameznimi razlagalnimi "posegi" v poznejši čas). Tako gre za delo, ki predstavlja temeljno znanstveno študijo za obravnavana vprašanja. Študija opozarja na podobnosti in različnosti med deželami krone sv. Václava, ki so tvorile zaključeno zgodovinskopravno in v veliki meri tudi etnično enoto, in deželami Notranje Avstrije, kjer so živeli Slovenci, ki se pri svojih mejah niso mogli naslanjati ne na zgodovino ne na etnične meje. Delo ugotavlja, da se je oblikovanje narodne zavesti pri Čehih moglo nasloniti na ideologijo historičnega prava, medtem ko Slovenci te možnosti niso imeli oziroma je niso znali poiskati. Nadalje ugotavlja, da so bili v obdobju, ki je še prisegalo na historično pravo, Čehi korak pred Slovenci in so slednjim služili za zgled. To se je kazalo vse do konca obravnavanega obdobja, ko so Slovenci kljub pomislekom o pristnosti dozdevno srednjeveških Rokopisov kraljedvorskih in zelenogorskih le-te prevedli (Kopitar jih je vseskozi imel za ponaredke). Narodnorazvojna logika je Slovence večkrat silila v podrejen položaj nasproti Čehom, čeprav slovenski učenjaki in pesniki niso zaostajali za češkimi (Kopitar in Prešeren sta češke sodobnike celo presegala). V slovensko-češki smeri delo opozarja na poudarjeno individualne stike: za posamezne češke kulturne delavce so bila zanimiva nekatera dela slovenske književnosti (npr. Prešernova). Študija ugotavlja, da so češko-slovenski in slovensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju presegli raven običajne kulturne izmenjave med dvema narodoma; v obeh premerih je šlo za naklonjenost med razumniki enega in drugega naroda, ki so čutili nekakšno medsebojno "krvno vez". Slednja pa ni bila samo posledica ideologije panslavizma, ki se je kot odgovor na tendenco vsenemškega združevanja pojavila v predmarčnem času, ampak tudi podobnih problemov (centralizacija, nerazvitost kulturne "infrastrukture" …). Delo, ki je namenjeno strokovnemu (slovenističnemu, slavističnemu in zgodovinarskemu) ter širšemu humanističnemu občinstvu, zlasti bralcem, ki se ukvarjajo z vprašanji slovenske narodne identitete in njene geneze v 19. stoletju v primerjavi z narodno genezo ostalih srednjeevropskih slovanskih narodov, predvsem Čehov, je temeljita znanstvena študija, ki zelo uspešno združuje avtorjevo večstransko strokovno zanimanje. Presega paradigmo klasične filologije v smislu moderne kulturne oz. intelektualne zgodovine. Študija izkazuje neoporečno pojmovanje interdisciplinarnosti: argumenti in metodologije posameznih strok se ne mešajo – primerjajo in dopolnjujejo se edino rezultati, ki so dobljeni na podlagi različnih pristopov. To je opaziti tudi v uporabljeni literaturi, ki je neobičajno široka, delo pa je v prenekateri točki utemeljeno na doslej pri nas še neuporabljenih primarnih virih (tu velja omeniti zlasti Šafaříkovo/Šafárikovo in Gebauerjevo zapuščino, ki se hrani v Pragi). Monografija ni pomembna samo za obravnavo češko-slovenskih stikov, temveč tudi v širšem slavističnem kontekstu – kot vzorčni primer preučevanja medsebojnega vpliva(nja) dveh kultur. Kot tako bo mogla služiti kot vzor pri izpeljavi podobnih raziskav odnosov med Slovenci in drugimi slovanskimi, pa tudi neslovanskimi narodi (zlasti sosedi).
Keywords: slovensko-češki kulturni stiki, 19. stoletje, interpretacija in recepcija literarnih del, romantika (literatura), nacionalizem v književnosti, literatura in družba, Rokopis Kraljedvorski, Rokopis zelenogorski, slovanstvo, jezik in kultura, Češka, Slovenija, kulturni stiki
Published in RUP: 27.03.2026; Views: 838; Downloads: 24
Full text (2,79 MB)
This document has more files! More... |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Skladatelji in občinstva med visoko in popularno kulturo : k teoriji in zgodovini družbene recepcije opereLia Lola Vlado Kotnik, 2012, original scientific article Abstract: Članek predstavlja refleksiven pregled nekaterih primerov družbene recepcije opere. Pri tem so izpostavljeni štirje modeli družbene recepcije opere: 1) Mozart, hibridizem in divergentna kultura; 2) Wagner, avantgardizem in visoka kultura; 3) Meyeerber, komercializem in popularna kultura; 4) Verdi, belkantizem in ljudska kultura.
Keywords: opera, družbena recepcija, občinstvo, visoka kultura, popularna kultura, ljudska kultura
Published in RUP: 30.12.2015; Views: 6458; Downloads: 60
 Link to full text |
