1. Nekateri metodološki izzivi spremljanja, prepoznavanja in obravnave jezikovne variantnosti v razmerju do splošnega slovenskega standarda : primer slovenščine v ItalijiEster Gomisel, Matejka Grgič, 2026, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava metodološke izzive spremljanja, prepoznavanja in obravnave variantnosti sloven skega jezika, ki ga kot standardnega uporablja in dojema slovenska skupnost v Italiji (v nadaljevanju tudi »slovenščina, ki se v Italiji percipira kot standardna« (SIPS)), in razmerje teh praks do domnevno splo šnega slovenskega standarda (v nadaljevanju tudi »slovenščina, ki se splošno percipira kot standardna« (SSPS)). Na podlagi pregleda dosedanjih raziskav, od zgodnejših sociolingvističnih analiz do sodobnih korpusnih pristopov, avtorici opozarjata na metodološke izzive pri preučevanju rab, ki jih kot standar dne percipira samo lokalna skupnost (t. i. »SIPS ne-SSPS« rab). V zadnjem desetletju sta za spremljanje variantnosti in ozaveščanje o pojavih italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja nastali dve orodji – je zikovni asistent Loris in konkordančnik STIKit –, ki omogočata vpogled v konkretne sporazumeval ne prakse na območju poselitve slovenske skupnosti v Italiji. Pričujoča raziskava z vzorčno primerjavo preverja, v kolikšni meri ti orodji zajemata značilnosti jezikovnih rab med specifično populacijo, in sicer med dijaki in dijakinjami ene od šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Rezultati kažejo, da obstoje ča orodja zaznajo manj kot polovico analiziranih pojavov, kar (kljub omejenosti vzorčne metode) nami guje na potrebo po njihovem nadgrajevanju ter integraciji korpusnih in sociolingvističnih pristopov pri preučevanju jezikovne variantnosti.
Keywords: jeziki v manjšinskem položaju, slovenščina v Italiji, jezikovna variantnost, sociolingvistika, jezikovne tehnologije
Published in RUP: 21.07.2026; Views: 23; Downloads: 0
 Full text (639,15 KB)
This document has more files! More... |
2. Etični vidiki rabe generativne umetne inteligence v izobraževanjuErnest Ženko, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek se posveča etičnim vidikom uporabe generativne umetne inteligence (Gen-UI) v izobraževanju, ki postaja pomembno področje sodobnega pedagoškega razmisleka. Avtor ugotavlja, da se je uvedba Gen-UI v šolsko in univerzitetno okolje zgodila kot spontani prihod tehnologije, brez načrtovanih postopkov in okvirov vrednotenja, kar sproža številna vprašanja o avtentičnosti, pravičnosti, zasebnosti, odgovornosti in trajnosti. V prispevku so predstavljeni ključni etični okviri UNESCO, OECD in Evropske komisije, ki skupaj oblikujejo jedro globalnega pristopa, ki se usmerja k zaupanja vredni umetni inteligenci. Poudarek je na tem, da etična uporaba Gen-UI ne pomeni omejevanja tehnologije, pač pa njeno umestitev v širši humanistični in pedagoški okvir, kjer tehnologija podpira človekovo dostojanstvo, razvoj avtonomije in pravičnost. Posebej so izpostavljena temeljna načela odgovorne rabe, kot so človeški nadzor, preglednost, odgovornost, pravičnost, varnost in trajnost. V sklepu avtor opozarja, da etika v kontekstu umetne inteligence presega tehnična vprašanja ter predstavlja prizadevanje za ohranjanje človeških vrednot v digitalni dobi: iskanje ravnotežja med tehnološkim determinizmom in etično avtonomijo.
Keywords: generativna umetna inteligenca, etika v izobraževanju, odgovorna raba tehnologije, zaupanja vredna umetna inteligenca, mednarodni etični okviri, človekovo dostojanstvo in avtonomija
Published in RUP: 22.04.2026; Views: 455; Downloads: 5
Full text (329,45 KB)
This document has more files! More... |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
