Lupa

Search the repository Help

A- | A+ | Print
Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 155
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
3.
Newyorški grafitarji : nevidna množica, ki je sprožila hiphop
Helena Konda, 2025, original scientific article

Abstract: Evolucija sloga, kasneje poimenovanega kot hiphop, se je začela v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja v krogu približno 11 kilometrov med Bronxom in Manhattnom. Prispevek je posvečen grafitarjem v New Yorku, ki so kot elitna skupina tega ustvarjalnega vozlišča razvili divji slog (angl. wild style). Pisanje grafitov po podzemni železnici in drugih izpostavljenih površinah v javnem prostoru je delovalo kot učinkovit komunikacijski kanal. Sprožilo je globalni družbeni trend podpisovanja s slikovnimi grafiti. Na podlagi etnografske analize pisnih in avdiovizualnih virov o nastanku ter razvoju hiphoperskih grafitov v ameriških mestih prispevek raziskovano skupino opisuje kot nevidno ali razpršeno množico z uporabo metodologije kulturne antropologije in socialne psihologije. Analiza delovanja in mobilizacijske moči skupine temelji na metodah psihologije množice, predvsem frustracijskih in komunikacijskih teorijah množic. Raziskovana skupina je po teoriji dodane vrednosti Neila Smelserja označena kot vrednostno usmerjeno družbeno gibanje, represivni ukrepi proti njej pa kot odgovor oblasti v skladu z ustaljenim načinom sklicevanja na red in zakonitost. Analizo dopolnjuje teorija Howarda Rheingolda, ki razlaga komunikacijske navade množic v tehnološko naprednejših okoliščinah na globalni ravni. Preučevana skupina je kronološko gledano spadala v čas pred začetkom hiphopa, vendar jo zaradi konstruktivnega mobilizacijskega vpliva na nadaljnji razvoj gibanja na splošno uvrščamo med temeljne sestavine hiphopa.
Keywords: grafiti, hiphop, New York, psihologija množice, nevidna množica, teorija množičnih uporov
Published in RUP: 22.01.2026; Views: 485; Downloads: 4
.pdf Full text (968,71 KB)

4.
Veliki jezikovni modeli in obči intelekt
Lea Kuhar, 2025, original scientific article

Abstract: Članek obravnava vprašanje avtomatizacije na primeru velikih jezikovnih modelov. Osrednja teza članka je, da veliki jezikovni modeli ne avtomatizirajo individualnih sposobnosti mišljenja niti javne vednosti, kot so jo razumeli avtorji nemške klasične filozofije, temveč tisto, kar je Marx imenoval »obči intelekt«. Z danim konceptom Marx označuje obdobje, ko obče družbeno znanje postane gonilna sila proizvodnje, kar pomeni, da se upredmeti tako v proizvodnih silah (napredek pri avtomatizaciji strojev) kot v organizaciji delavcev (sprememba v organizaciji dela, nujna za tehnično-znanstveni razvoj). Če se je v Marxovem času, torej v obdobju industrijske dobe, obči intelekt upodabljal v strojih, se danes uteleša v algoritmih in statističnih modelih umetne inteligence. Članek sledi »delovni teoriji avtomatizacije«, kot jo je razvil Matteo Pasquinelli, in pokaže, da veliki jezikovni modeli avtomatizirajo predvsem delo percepcije, tj. sposobnost prepoznavanja vzorcev, obenem pa tudi specifična družbena razmerja, ki so zakodirana v matematičnih algoritmih.
Keywords: obči intelekt, Marx, veliki jezikovni modeli, Pasquinelli, delovna teorija avtomatizacije
Published in RUP: 22.01.2026; Views: 586; Downloads: 3
.pdf Full text (153,01 KB)

5.
Od predsodkov do povezanosti : teorija o medskupinskem stiku
Nika Ferbežar, Mateja Marovič, 2025, original scientific article

Abstract: Teorija medskupinskega stika ima za socialnopedagoško področje, ki si prizadeva za zmanjševanje marginaliziranosti različnih družbenih skupin, velik pomen, saj predpostavlja, da je mogoče predsodke med različnimi družbenimi skupinami zmanjševati preko stika med njimi, zlasti kadar so izpolnjeni določeni pogoji, kot npr. enak status med skupinami, skupni cilji in institucionalna podpora. V prispevku predstavimo rezultate tradicionalnega pregleda literature o teoriji medskupinskega stika. V kontekstu socialne pedagogike opredelimo v znanosti utemeljene strategije za krepitev pozitivnih učinkov medskupinskega stika in izpostavimo pomen obstoja priložnosti za medskupinski stik ter pogoje, ki povečujejo verjetnost za zmanjšanje predsodkov na podlagi le-tega. Predstavimo primer uporabe teorije medskupinskega stika pri oblikovanju vključujočih praks v vzgojno-izobraževalnem sistemu, pri čemer izpostavimo ključno vlogo socialnopedagoške prakse. Pregled literature kaže, da ima teorija med-skupinskega stika sicer velik potencial za razvoj socialnopedagoške teorije in prakse, ki pa v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru zahteva nadaljnjo kontekstualizacijo in empirično preverjanje.
Keywords: teorija o medskupinskem stiku, socialna pedagogika, predsodki, vključenost
Published in RUP: 23.12.2025; Views: 586; Downloads: 6
.pdf Full text (353,16 KB)
This document has more files! More...

6.
7.
Medgeneracijski prenos nasilja : diplomska naloga
Klara Lamovšek, 2025, undergraduate thesis

Keywords: nasilje, medgeneracijski prenos, travma, teorija socialnega učenja, družina
Published in RUP: 02.09.2025; Views: 989; Downloads: 121
.pdf Full text (524,30 KB)

8.
9.
10.
Search done in 0 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica