1. |
2. |
3. |
4. |
5. Podnebna pismenost študentov razrednega poukaNataša Dolenc, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek obravnava podnebno pismenost bodočih učiteljev razrednega pouka in izpostavlja pomen njihovega znanja za vključevanje trajnostnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študenti razumejo osnovne pojme, povezane s podnebnimi spremembami, kako zaznavajo posledice podnebnih sprememb ter katere ukrepe prepoznavajo kot najučinkovitejše pri njihovem zmanjševanju. V raziskavi je sodelovalo 161 študentov študijskega programa Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa in Likertove lestvice stališč. Rezultati raziskave kažejo, da ima večina študentov osnovno znanje o temeljnih podnebnih pojmih in so občutljivi na podnebno problematiko, a imajo nekatere vrzeli v znanju in napačne predstave, zlasti pri razumevanju učinka tople grede, podnebnih točk preloma, ogljičnega odtisa in hierarhije ukrepov za zmanjšanje emisij. Ugotovitve potrjujejo, da je za bodoče učitelje ključno celostno podnebno izobraževanje, ki razvija podnebno pismenost in trajnostne kompetence, kot so kritično in sistemsko mišljenje, kompetence odgovornega odločanja, pripravljenosti za ukrepanje ter empatija in solidarnost. V ta namen je treba v pedagoške študijske programe vključevati vsebine o vzrokih, posledicah in ukrepih za blaženje podnebnih sprememb, ogljičnem odtisu, trajnostni mobilnosti, podnebni pravičnosti in trajnostnih življenjskih praksah. Pri tem je pomembno, da se uporablja sodobne učne pristope in prepoznava napačne predstave študentov ter se jih ustrezno preoblikuje. Le na ta način bodo učitelji ustrezno pripravljeni za razvijanje podnebne pismenosti in trajnostnih kompetenc pri učencih.
Keywords: podnebne spremembe, podnebna pismenost, trajnostne kompetence, bodoči učitelji, razredni pouk
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 181; Downloads: 6
 Full text (126,86 KB)
This document has more files! More... |
6. Razvijanje digitalnih kompetenc študentov razrednega pouka pri pouku kemije z aplikacijo Titration screen experimentsNika Golob, Marjeta Capl, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Članek obravnava razvoj digitalnih kompetenc pri študentih, bodočih učiteljih razrednega pouka, z uporabo virtualnega laboratorija Titration screen experiment pri pouku kemije. V raziskavi je sodelovalo 49 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki so po uporabi aplikacije izpolnili vprašalnik o svoji izkušnji. Rezultati so pokazali, da velika večina (skoraj 90 ) študentov pred tem ni imela izkušenj z uporabo računalniških aplikacij za naravoslovne poskuse, kar kaže na pomembno vrzel v njihovem dosedanjem izobraževanju. Kljub temu je aplikacija bistveno pripomogla k razumevanju koncepta titracije in je služila kot odlična priprava na kasnejše eksperimentalno delo v laboratoriju. Študenti so se pri uporabi osredotočili predvsem na proceduralno znanje, medtem ko so problemski kontekst (onesnaženje reke) večinoma spregledali. Kritično so ovrednotili tako pozitivne (nazornost, realizem) kot negativne (angleški jezik, tehnične omejitve) vidike aplikacije. Sklep raziskave je, da je vključevanje tovrstnih orodij v izobraževanje učiteljev ključno za razvoj njihovih digitalnih kompetenc in pedagoške presoje o smiselni rabi tehnologije, pri čemer virtualni laboratoriji predstavljajo pomembno dopolnilo, ne pa nadomestilo za praktično delo.
Keywords: virtualni laboratorij, titracija, naravoslovno izobraževanje, digitalne kompetence, bodoči učitelji razrednega pouka
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 171; Downloads: 3
Full text (1008,57 KB)
This document has more files! More... |
7. Uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi učiteljiMonika Mithans, Milena Ivanuš-Grmek, Sabina Ograjšek, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Umetna inteligenca vse bolj zaznamuje sodobno izobraževanje, saj se uveljavlja kot orodje z velikim potencialom za izboljšanje pedagoške prakse. Kljub temu rezultati naše raziskave kažejo, da jo učitelji v osnovnošolskem prostoru uporabljajo le v omejenem obsegu. V prispevku analiziramo pogostost in kontekste uporabe umetne inteligence ter pogostnost uporabe orodij umetne inteligence med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji, pri čemer so nas zanimale razlike v uporabi umetne inteligence glede na predmetno področje učitelja. Rezultati kažejo, da osnovnošolski učitelji umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za profesionalni razvoj in zasebno življenje, redkeje pa pri pouku in ocenjevanju znanja. Uporaba je izraziteje prisotna pri učiteljih računalništva, najmanj pa pri učiteljih razrednega pouka. Najpogosteje uporabljena orodja so generativni klepetalniki, medtem ko so druga orodja manj razširjena. Ugotovitve nakazujejo potrebo po nadaljnjem ozaveščanju in podpori učiteljev pri učinkoviti ter smiselni rabi umetne inteligence v osnovnošolskem prostoru.
Keywords: digitalne kompetence, umetna inteligenca, izobraževanje, učitelji, osnovna šola
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 99; Downloads: 4
Full text (125,66 KB)
This document has more files! More... |
8. Samostojno spletno preverjanje znanja kot didaktično orodje za razvoj in refleksijo digitalnih zmožnosti bodočih učiteljev nemščineAndreja Retelj, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Dobro razvite digitalne kompetence sestavljajo pomemben del profesionalnih kompetenc sodobnih učiteljev tujih jezikov, saj jim omogočajo, da v svoj pouk učinkovito vključujejo digitalna orodja, s tem pa prispevajo k izboljšanju učnega procesa. Hkrati pa razvite digitalne kompetence učiteljem omogočajo tudi dostop do lastnega nadaljnjega strokovnega izobraževanja. V prispevku predstavljamo vpeljavo samostojnega spletnega preverjanja znanja kot pedagoškega orodja pri predmetu Didaktika nemščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z oblikovanjem nalog za samopreverjanje znanja smo želeli študentom omogočiti sprotno preverjanje razumevanja didaktičnih konceptov ter hkrati sistematično razvijati in reflektirati njihove digitalne kompetence. S pomočjo interaktivnih nalog, oblikovanih z orodjem H5P, ter sodelovalnih aktivnosti v spletni učilnici (kot so forumi, wikiji, klepetalnice in kolaborativno pisanje) smo želeli spodbuditi sprotno samoevalvacijo poznavanja temeljnih vsebin, razviti občutek za kakovost digitalnih virov, krepiti formativno vrednotenje znanja ter razvijati reflektivno zmožnost študentov. Z uporabo evropskega okvira DigCompEdu, ki nam je omogočil strukturirano opazovanje razvoja ključnih zmožnosti, prikazujemo, kako študenti s pomočjo aktivnega vključevanja v spletno samopreverjanje razvijajo svoje digitalne zmožnosti. V prispevku pokažemo, da digitalno podprto samopreverjanje ne prispeva zgolj k preverjanju usvojenih vsebin, temveč tudi k razvoju digitalne in reflektivne zmožnosti, ki sta ključnega pomena za načrtovanje pouka tujih jezikov.
Keywords: digitalne kompetence, DigCompEdu, didaktika nemščine, samopreverjanje, visokošolski pouk, bodoči učitelji
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 167; Downloads: 3
Full text (1,01 MB)
This document has more files! More... |
9. |
10. |
