Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv gibalne (ne)aktivnosti vzgojiteljev na izvedbo gibalne dejavnosti v vrtcu
Polona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Gibanje je otrokova primarna potreba, predšolsko obdobje pa temelj gibalnega razvoja. Vzgojiteljeva naloga je, da zadosti potrebi po gibanju in tako prispeva k otrokovemu zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je količina vodene gibalne/športne dejavnosti v vrtcu pogojena z vzgojiteljevo gibalno/športno aktivnostjo v prostem času, njegovo starostjo, pogoji dela ter ali je vzgojiteljeva kompetentnost na področju gibanja povezana z njegovo lastno gibalno/športno aktivnostjo. V raziskavo je bilo vključenih 65 vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Vprašalnik je bil sestavljen iz 29 vprašanj pretežno zaprtega tipa, razvrščenih v pet sklopov. Ugotovili smo, da je čas, ki ga vzgojitelj nameni lastni gibalni/športni aktivnosti, povezan s količino in raznovrstnostjo gibalne/športne dejavnosti, ki jo izvaja z otroki. Ugotovili smo tudi, da mlajši vzgojitelji redkeje izvajajo vodeno gibalno/športno aktivnost ter da materialni pogoji ne prispevajo k večji količini in raznovrstnosti izvedenih gibalnih/športnih dejavnosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolsko obdobje, kompetence, gibalna/športna dejavnost, vzgojitelji
Objavljeno v RUP: 06.01.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (347,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Raziskovanje čuječnosti pri študentih : validacija slovenske oblike Filadelfijske lestvice čuječnosti (PHLMS)
Blaž Simčič, Petra Dolenc, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: V zadnjem obdobju narašča zanimanje za učinke vadbe čuječnosti na duševno zdravje, blagostanje in študijske izide študentov. Pri raziskovanju omenjenih učinkov je treba zagotoviti veljavne in zanesljive pripomočke za merjenje čuječnosti, ki pa jih v slovenskem prostoru primanjkuje. Namen raziskave je bil zato preučiti psihometrične značilnosti slovenskega prevoda Filadelfijske lestvice čuječnosti (PHLMS) in njene krajše oblike na vzorcu študentov (N = 570), starih od 18 do 39 let. Konfirmatorna faktorska analiza je potrdila predlagano dvofaktorsko strukturo tako daljše kot krajše oblike lestvice, ki omogoča merjenje dveh neodvisnih dimenzij čuječnosti: Zavedanje sedanjega trenutka in Sprejemanje lastnega doživljanja. Koeficienti notranje skladnosti so bili za obe obliki PHLMS zadovoljivi. Lestvica je pokazala tudi ustrezno konvergentno veljavnost na podlagi pozitivne povezanosti z rezultatom Lestvice čuječne pozornosti in zavedanja (MAAS). Ugotavljanje razlik v čuječnosti po spolu nakazuje, da študenti dosegajo značilno višje rezultate pri podlestvici Sprejemanje lastnega doživljanja v primerjavi s študentkami, medtem ko ne opažamo razlik med spoloma pri podlestvici Zavedanje sedanjega trenutka. Slovenska oblika PHLMS predstavlja veljaven in zanesljiv pripomoček za preučevanje čuječnosti v visokošolskem izobraževalnem kontekstu.
Ključne besede: čuječnost, Filadelfijska lestvica čuječnosti(PHLMS), psihometrične značilnosti, študenti, razlike med spoloma
Objavljeno v RUP: 11.12.2025; Ogledov: 278; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (680,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici