1. Vključenost v predšolsko izobraževanje: Dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za razvoj posameznika in družbe ter vseživljenjsko učenjeTina Štemberger, Sonja Čotar Konrad, Karmen Drljić, Sonja Rutar, Blaž Simčič, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Vpliv vključenosti otrok v predšolsko vzgojo na razvoj otrok in družbe je še vedno premalo raziskano področje. Dosedanje raziskave kažejo, da kakovostni predšolski programi pozitivno vplivajo na razvoj vseh otrok, posebej tistih iz socialno in ekonomsko manj spodbudnih okolij. Učinki se kažejo na področjih jezikovnega razvoja, socialne integracije, osebnostnega razvoja, zdravja, zaposljivosti ter vseživljenjskega učenja. V Sloveniji je dostopnost predšolske vzgoje visoka, vendar vsi otroci niso vključeni vanjo, zato je pomembno raziskati dejavnike, ki vplivajo na odločitve staršev glede vključitve otrok v vrtec.
Osrednji namen projekta je preučiti spodbudne in zaviralne dejavnike, ki prispevajo k odločitvi staršev za vključitev oziroma nevključitev otrok v predšolsko izobraževanje. Projekt bo razdeljen na dva vsebinska sklopa.
Prvi sklop bo namenjen identifikaciji dejavnikov, ki vplivajo na odločanje staršev o vključitvi otrok v vrtec. Preučevali bomo vpliv socialno-ekonomskega položaja družine, izobrazbe staršev, bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja. Posebno pozornost bomo namenili tudi temu, kako starši doživljajo vrtec kot institucijo, vključno s komunikacijo med strokovnimi delavci in starši, organizacijo dela, programom ter vrtčevskim okoljem.
Drugi sklop bo usmerjen v ugotavljanje razlik v razvoju otrok glede na njihovo vključenost v predšolsko izobraževanje. Raziskovali bomo socio-emocionalne spretnosti in predopismenjevalne veščine otrok ob vstopu v šolo. Pri tem bomo analizirali vpliv dolžine vključenosti v predšolsko vzgojo, starosti ob vključitvi, spola in starosti otroka, socialno-ekonomskega statusa družine, stopnje izobrazbe staršev, vrste bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja.
Projekt bo temeljil na empirični neeksperimentalni raziskavi, ki bo združevala kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. V raziskavo bodo vključeni prvošolci in njihovi starši. Podatke bomo zbirali z vprašalniki o spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikih vključevanja v predšolsko izobraževanje, intervjuji s starši, vprašalniki o socialnem vedenju otrok ter preizkusi predopismenjevalnih veščin. Kvalitativne podatke bomo analizirali z vsebinsko analizo, kvantitativne pa z različnimi statističnimi metodami, vključno z analizami razlik, povezanosti, regresijskimi modeli in večfaktorskimi analizami.
Glavni cilji projekta so: (1) ugotoviti ključne spodbujevalne in zaviralne dejavnike za vključitev otrok v predšolsko izobraževanje, (2) preučiti razvitost socio-emocionalnih spretnosti otrok ob vstopu v šolo ter dejavnike, ki nanjo vplivajo, in (3) analizirati značilnosti predopismenjevalnih spretnosti otrok ter povezavo teh spretnosti z vključenostjo v predšolsko vzgojo.
Rezultati projekta bodo prispevali k boljšemu razumevanju pomena predšolskega izobraževanja in dejavnikov, ki vplivajo na dostop do njega. Pridobljene ugotovitve bodo pomembne za razvoj pedagoške, psihološke in sociološke znanosti ter za oblikovanje politik, ki spodbujajo enake možnosti otrok, kakovostno zgodnje izobraževanje in uspešno vseživljenjsko učenje.
Ključne besede: predšolsko izobraževanje, enake možnosti, socio-emocionalni razvoj, predopismenjevalne spretnosti
Objavljeno v RUP: 29.06.2026; Ogledov: 132; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Vpliv gibalne (ne)aktivnosti vzgojiteljev na izvedbo gibalne dejavnosti v vrtcuPolona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Gibanje je otrokova primarna potreba, predšolsko obdobje pa temelj gibalnega razvoja. Vzgojiteljeva naloga je, da zadosti potrebi po gibanju in tako prispeva k otrokovemu zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je količina vodene gibalne/športne dejavnosti v vrtcu pogojena z vzgojiteljevo gibalno/športno aktivnostjo v prostem času, njegovo starostjo, pogoji dela ter ali je vzgojiteljeva kompetentnost na področju gibanja povezana z njegovo lastno gibalno/športno aktivnostjo. V raziskavo je bilo vključenih 65 vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Vprašalnik je bil sestavljen iz 29 vprašanj pretežno zaprtega tipa, razvrščenih v pet sklopov. Ugotovili smo, da je čas, ki ga vzgojitelj nameni lastni gibalni/športni aktivnosti, povezan s količino in raznovrstnostjo gibalne/športne dejavnosti, ki jo izvaja z otroki. Ugotovili smo tudi, da mlajši vzgojitelji redkeje izvajajo vodeno gibalno/športno aktivnost ter da materialni pogoji ne prispevajo k večji količini in raznovrstnosti izvedenih gibalnih/športnih dejavnosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolsko obdobje, kompetence, gibalna/športna dejavnost, vzgojitelji
Objavljeno v RUP: 06.01.2026; Ogledov: 612; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (347,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Raziskovanje čuječnosti pri študentih : validacija slovenske oblike Filadelfijske lestvice čuječnosti (PHLMS)Blaž Simčič, Petra Dolenc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V zadnjem obdobju narašča zanimanje za učinke vadbe čuječnosti na duševno zdravje, blagostanje in študijske izide študentov. Pri raziskovanju omenjenih učinkov je treba zagotoviti veljavne in zanesljive pripomočke za merjenje čuječnosti, ki pa jih v slovenskem prostoru primanjkuje. Namen raziskave je bil zato preučiti psihometrične značilnosti slovenskega prevoda Filadelfijske lestvice čuječnosti (PHLMS) in njene krajše oblike na vzorcu študentov (N = 570), starih od 18 do 39 let. Konfirmatorna faktorska analiza je potrdila predlagano dvofaktorsko strukturo tako daljše kot krajše oblike lestvice, ki omogoča merjenje dveh neodvisnih dimenzij čuječnosti: Zavedanje sedanjega trenutka in Sprejemanje lastnega doživljanja. Koeficienti notranje skladnosti so bili za obe obliki PHLMS zadovoljivi. Lestvica je pokazala tudi ustrezno konvergentno veljavnost na podlagi pozitivne povezanosti z rezultatom Lestvice čuječne pozornosti in zavedanja (MAAS). Ugotavljanje razlik v čuječnosti po spolu nakazuje, da študenti dosegajo značilno višje rezultate pri podlestvici Sprejemanje lastnega doživljanja v primerjavi s študentkami, medtem ko ne opažamo razlik med spoloma pri podlestvici Zavedanje sedanjega trenutka. Slovenska oblika PHLMS predstavlja veljaven in zanesljiv pripomoček za preučevanje čuječnosti v visokošolskem izobraževalnem kontekstu.
Ključne besede: čuječnost, Filadelfijska lestvica čuječnosti(PHLMS), psihometrične značilnosti, študenti, razlike med spoloma
Objavljeno v RUP: 11.12.2025; Ogledov: 727; Prenosov: 10
Celotno besedilo (680,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
