1. Življenjski slog vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev kot element subjektivnih teorijJera Gregorc, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Damir Karpljuk, Matej Tušak, Maja Meško, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Življenjski slog vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev kot element subjektivnih teorij
Ključne besede: življenjski slog, vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, predšolski otroci, vrtec, vprašalnik, t-test, ANOVA
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 4730; Prenosov: 96
 Povezava na celotno besedilo |
2. Occupational stress among Slovene managers with respect to their participation in recreational sport activitiesMaja Meško, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Zlatka Meško Štok, Iztok Podbregar, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Occupational stress among Slovene managers with respect to their participation in recreational sport activities
Ključne besede: sport activity, stress, occupation, health, managers
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 4370; Prenosov: 142
Povezava na celotno besedilo |
3. Razlike med spoloma pri nekaterih simptomih stresa ter intenzivnost doživljanja stresnih simptomovMaja Meško, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Zlatka Meško Štok, Damir Karpljuk, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Razlike med spoloma pri nekaterih simptomih stresa ter intenzivnost doživljanja stresnih simptomov
Ključne besede: psihologija, stres, spolne razlike, managerji, delovno mesto, vprašalnik, t-test
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 3581; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (97,36 KB) |
4. Športna dejavnost, učni uspeh in samopodoba štirinajstletnih učencev in učenkMaja Meško, Mateja Videmšek, Tasja Videmšek, Jože Štihec, Damir Karpljuk, Jera Gregorc, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v učni uspešnosti in samopodobi učencev 9. razredov OŠ glede na to, kako pogosto se ti ukvarjajo s športom. Zanimalo nas je, ali imajo učenci, ki se več ukvarjajo s športom, boljšo samopodobo in boljši učni uspeh ter ali imajo učenci z boljšim učnim uspehom boljšo samopodobo. V ta namen smo anketirali 168 učencev 9. razredov osnovnih šol. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS; za ugotavljanje razlik med skupinami smo uporabili analizo variance. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo športno bolj dejavni učenci boljši učni uspeh ter nekoliko boljšo samopodobo. Učenci, ki se več ukvarjajo s športom, v bistveno večji meri menijo, da jih imajo sošolci radi, da se v svoji koži dobro počutijo, da so všeč nasprotnemu spolu in da lahko v poklicu veliko dosežejo. Prav tako smo ugotovili, da imajo učenci z boljšim učnim uspehom nekoliko boljšo samopodobo; menijo, da jih imajo sošolci radi, da so pametni in da v poklicu lahko veliko dosežejo. Glede na dobljene rezultate predvidevamo, da ukvarjanje z ustreznimi športnimi dejavnostmi pripomore k boljšemu učnemu uspehu ter razvoju pozitivne samopodobe pri mladostnikih. Prav zato je potrebno otroke in mladostnike nenehno spodbujati in jim omogočati, da so redno športno dejavni, saj s tem krepijo samopodobo in samospoštovanje ter pozitivno vplivajo tudi na svoj učni uspeh.
Ključne besede: učni uspeh, športna dejavnost, samopodoba, osnovne šole, vprašalnik
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 6207; Prenosov: 99
Povezava na celotno besedilo |
5. Burnout and lifestyle of principals and entrepreneursJasna Lavrenčič, Boris Bukovec, Damir Karpljuk, Maja Meško, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Research Question (RQ): What kind of lifestyle do the principals and entrepreneurs lead? Does the lifestyle of principals and entrepreneurs influence burnout? Purpose: To find out, based on the results of a questionnaire, what kind of lifestyle both researched groups lead. Does lifestyle have an influence on the occurrence of the phenomenon of burnout. Method: We used the method of data collection by questionnaire. Acquired data were analyzed using SPSS, descriptive and inference statistics. Results: Results showed, that both groups lead a similar lifestyle and that lifestyle influences burnout with principals, as well as entrepreneurs. Organization: School principals and entrepreneurs are the heads of individual organizations or companies, the goal of which is success. To be successful in their work, they must adapt their lifestyle, which can be healthy or unhealthy. If their lifestyle is unhealthy, it can lead to burnout. Society: With results of the questionnaire we would like to answer the question about the lifestyle of both groups and its influence on the occurrence of burnout. Originality: The study of lifestyle and the occurrence of burnout in these two groups is the first study in this area. Limitations/Future Research: In continuation, research groups could be submitted to the research fields of effort physiology and tracking of certain haematological parameters, such as cholesterol, blood sugar and stress hormones - adrenaline, noradrenalin, cortisol. Thus, we could carry out an even more in depth research of the connection between lifestyle and burnout.
Ključne besede: življenjski slog, izgorelost, podjetniki, managerji, lifestyle, burnout, entrepreneurs, managers
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4320; Prenosov: 136
Povezava na celotno besedilo |
6. |
7. Zaznave povezane z organizacijsko kulturo med vodilnim in strokovnim kadrom v slovenskih podjetjihPetra Mijoč, Maja Meško, Damir Karpljuk, Mateja Videmšek, Zlatka Meško Štok, 2009, izvirni znanstveni članek Ključne besede: organizacijska kultura, zaznave, vodilni kader, strokovni kader, slovenska podjetja
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3577; Prenosov: 14
Povezava na celotno besedilo |
8. Gibalna dejavnost in zdravstveno stanje zaposlenih v igralništvuSuzana Mlinar, Jože Štihec, Damir Karpljuk, Mateja Videmšek, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Namen: Cilj raziskave je bil ugotoviti razlike v stresu in zdravstvenem stanju glede na pogostost ukvarjanja z gibalno dejavnostjo med zaposlenimi v igralništvu. Metode: V raziskavo smo zajeli 251 (47,4 % moških in 52,6 % žensk) ljudi, zaposlenih v Hitovi igralnici Park, v starosti od 18 do 58 let. Vzorec spremenljivk je vseboval socialno demografske značilnosti, stres, gibalno dejavnost in zdravstveno stanje. Za analizo podatkov so bili uporabljeni osnovni statistični parametri in CHI2. Za statistično analizo podatkov smo uporabljali program SPSS - 15.0 za Windows. Rezultati: Redno gibalno dejavnih je 51,4 % anketiranih. Redno gibalno dejavni ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot odlično ter veliko boljše od drugih enake starosti(p = 0,017). Prav tako statistično značilno navajajo manj zdravstvenih težav (p = 0,034). Zaključek: Redno gibalno dejavni ljudje pogosteje bolje ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot neredno gibalno dejavni ljudje. Redno športno dejavni ljudje se zavedajo, da so vplivi redne športne dejavnosti vpleteni v široke razsežnosti zdravega življenjskega sloga.
Ključne besede: gibalna dejavnost, stres, zdravstveno stanje
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4113; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. Stres in osebna ocena zdravja zaposlenih v igralništvuSuzana Mlinar, Mateja Videmšek, Maja Meško, Damir Karpljuk, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Namen: Ugotavljali smo razlike v značilnostih delovnega mesta in osebni oceni zdravstvenega stanja glede na spol ter pogostost doživljanja stresa med zaposlenimi v igralništvu. Metode: V vzorec je bilo zajetih 251 (47,4 % moških in 52,6 % žensk) zaposlenih v Hitovi igralnici Park, v starosti od 18 do 58 let. Vzorec spremenljivk je vseboval socialno demografske značilnosti, delovno mesto, stres in osebno oceno zdravstvenega stanja. Za analizo podatkovso bili uporabljeni osnovni statistični parametri in CHI2. Za statistično analizo podatkov smo uporabljali program SPSS - 15.0 za Windows. Rezultati: Največ zaposlenih občasno doživlja stres (45,8 %). Svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot odlično tisti ljudje, ki nikoli ne doživljajo stresa (p = 0,014), le-ti tudi navajajo najmanj zdravstvenih težav v osebnem počutju (p = 0,024). Tisti, ki občasno doživljajo stres, ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot veliko boljše od drugih enake starosti (p = 0,000). Zaključek: Osebe, ki pogosto doživljajo stres, morajo dvigniti zavest o pomembnosti lastne dejavne vloge v oblikovanju zdravega življenja.
Ključne besede: stres, delovno mesto, zdravje
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 5156; Prenosov: 49
Povezava na celotno besedilo |
