1. Napodobovatelé, spojenci a rivalové : česko-slovinské a slovinsko-české kulturní kontakty v 19. stoletíJonatan Vinkler, 2026, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija je v celoti posvečena češko-slovenskim kulturnim stikom v obdobju narodne prebuje in romantike/postromantike (z obsežno predzgodovino in posameznimi razlagalnimi "posegi" v poznejši čas). Tako gre za delo, ki predstavlja temeljno znanstveno študijo za obravnavana vprašanja. Študija opozarja na podobnosti in različnosti med deželami krone sv. Václava, ki so tvorile zaključeno zgodovinskopravno in v veliki meri tudi etnično enoto, in deželami Notranje Avstrije, kjer so živeli Slovenci, ki se pri svojih mejah niso mogli naslanjati ne na zgodovino ne na etnične meje. Delo ugotavlja, da se je oblikovanje narodne zavesti pri Čehih moglo nasloniti na ideologijo historičnega prava, medtem ko Slovenci te možnosti niso imeli oziroma je niso znali poiskati. Nadalje ugotavlja, da so bili v obdobju, ki je še prisegalo na historično pravo, Čehi korak pred Slovenci in so slednjim služili za zgled. To se je kazalo vse do konca obravnavanega obdobja, ko so Slovenci kljub pomislekom o pristnosti dozdevno srednjeveških Rokopisov kraljedvorskih in zelenogorskih le-te prevedli (Kopitar jih je vseskozi imel za ponaredke). Narodnorazvojna logika je Slovence večkrat silila v podrejen položaj nasproti Čehom, čeprav slovenski učenjaki in pesniki niso zaostajali za češkimi (Kopitar in Prešeren sta češke sodobnike celo presegala). V slovensko-češki smeri delo opozarja na poudarjeno individualne stike: za posamezne češke kulturne delavce so bila zanimiva nekatera dela slovenske književnosti (npr. Prešernova). Študija ugotavlja, da so češko-slovenski in slovensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju presegli raven običajne kulturne izmenjave med dvema narodoma; v obeh premerih je šlo za naklonjenost med razumniki enega in drugega naroda, ki so čutili nekakšno medsebojno "krvno vez". Slednja pa ni bila samo posledica ideologije panslavizma, ki se je kot odgovor na tendenco vsenemškega združevanja pojavila v predmarčnem času, ampak tudi podobnih problemov (centralizacija, nerazvitost kulturne "infrastrukture" …). Delo, ki je namenjeno strokovnemu (slovenističnemu, slavističnemu in zgodovinarskemu) ter širšemu humanističnemu občinstvu, zlasti bralcem, ki se ukvarjajo z vprašanji slovenske narodne identitete in njene geneze v 19. stoletju v primerjavi z narodno genezo ostalih srednjeevropskih slovanskih narodov, predvsem Čehov, je temeljita znanstvena študija, ki zelo uspešno združuje avtorjevo večstransko strokovno zanimanje. Presega paradigmo klasične filologije v smislu moderne kulturne oz. intelektualne zgodovine. Študija izkazuje neoporečno pojmovanje interdisciplinarnosti: argumenti in metodologije posameznih strok se ne mešajo – primerjajo in dopolnjujejo se edino rezultati, ki so dobljeni na podlagi različnih pristopov. To je opaziti tudi v uporabljeni literaturi, ki je neobičajno široka, delo pa je v prenekateri točki utemeljeno na doslej pri nas še neuporabljenih primarnih virih (tu velja omeniti zlasti Šafaříkovo/Šafárikovo in Gebauerjevo zapuščino, ki se hrani v Pragi). Monografija ni pomembna samo za obravnavo češko-slovenskih stikov, temveč tudi v širšem slavističnem kontekstu – kot vzorčni primer preučevanja medsebojnega vpliva(nja) dveh kultur. Kot tako bo mogla služiti kot vzor pri izpeljavi podobnih raziskav odnosov med Slovenci in drugimi slovanskimi, pa tudi neslovanskimi narodi (zlasti sosedi).
Ključne besede: slovensko-češki kulturni stiki, 19. stoletje, interpretacija in recepcija literarnih del, romantika (literatura), nacionalizem v književnosti, literatura in družba, Rokopis Kraljedvorski, Rokopis zelenogorski, slovanstvo, jezik in kultura, Češka, Slovenija, kulturni stiki
Objavljeno v RUP: 27.03.2026; Ogledov: 365; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (2,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. From cinema to knowledge hub : circular economy and social innovation at the University of Primorska LibraryJonatan Vinkler, Jana Hojnik, 2025, strokovni članek Opis: This paper presents a transformative initiative undertaken by the University of Primorska to centralise and modernise its library services. Through the implementation of a user-centric approach, the initiative reimagines the library as an inclusive, 24/7 accessible space that meets legal, operational, and social innovation standards. The revitalisation of a historic cinema complex into a dynamic library hub exemplifies circular economy principles (reusing and repurposing instead of building something new), while the initiative’s transdisciplinary methodology ensures scalability and replicability. A detailed SWOT analysis and impact analysis highlight the strengths, challenges, impact and long-term vision of the initiative, positioning it as a model for inclusive academic infrastructure.
Ključne besede: circular economy, social innovation, University of Primorska, University Library
Objavljeno v RUP: 11.03.2026; Ogledov: 306; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Protestantika Jožeta Rajhmana : med horizonti ekumenizma, mednarodne historiografije ter »zoženega prostora« v komunistični JugoslavijiJonatan Vinkler, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava historiografijo Jožeta Rajhmana o reformaciji, in sicer z metodo zgodovine idej in tekstne genealogije. Ugotavlja: Rajhmanovo zgodovinopisje je nezamudni- ško umeščeno v evropske religijske in historiografske tokove ter premene druge polovice 20. stoletja (ekumenizem, metodološki razvoj zgodovinopisja ter uveljavljanje inter- in multi- disciplinarne obravnave, tezno zgodovinopisje pod komunističnim totalitarizmom ter hi- storiografska zgodovina). Rajhman se skozi znanstvena dela o slovenskem protestantizmu kaže kot sodoben interdisciplinarni (teologija, filologija, cerkvena in literarna zgodovina) zgodovinar. Po mentaliteti je soroden raziskovalcem, ki so po drugi svetovni vojni s svojimi temeljnimi deli utirali dotlej neuhojena intelektualna pota v nemškem katoliškem historio- grafskem prostoru, ter njihovemu razmišljanju o Lutru in reformaciji (Lortz, Iserloh, Manns). Rajhmanova dela zato tvorijo temeljni repertorij za moderno historiografijo o Primožu Trubarju in protestantizmu 16. stoletja na Slovenskem.
Ključne besede: protestantizem, historiografija, interdisciplinarnost
Objavljeno v RUP: 15.09.2025; Ogledov: 559; Prenosov: 4
Celotno besedilo (199,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Literarna večjezičnost v Benečiji : magistrsko deloAna Toroš, 2025, magistrsko delo Ključne besede: Antonella Bukovaz, Anita Bergnach, Marina Cernetig (Černetič), Aldo Clodig (Klodič), Marianna Deganutti, Andreina Trusgnach, Margherita Trusgnach, Claudia Salamant, Ivan Trinko, Benečija, poezija, literarna večjezičnost, magistrske naloge
Objavljeno v RUP: 15.07.2025; Ogledov: 798; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,24 MB) |
6. "Ta, ki ni od Boga, je od Hudiča, in ima tako svoje francoze ---" : imaginarij "francoske bolezni" in slovenska literatura 16. stoletjaJonatan Vinkler, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: sifilis, zgodnji novi vek, imaginarij, slovenska književnost, Primož Trubar
Objavljeno v RUP: 10.04.2025; Ogledov: 1047; Prenosov: 25
Celotno besedilo (7,15 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
