1. |
2. Od tradicionalnega pouka do GUI : pregled sprememb v matematiki in matematičnem izobraževanjuMarina Volk, Sanela Hudovernik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku obravnavamo razvoj matematike in matematičnega izobraževanja v zadnjem stoletju, s poudarkom na spremembah pedagoških metod, vključevanju digitalnih tehnologij ter vplivu generativne umetne inteligence (GUI). Raziskujemo prehod od tradicionalnega poučevanja, osredotočenega na memorizacijo, k sodobnim pristopom, ki spodbujajo razumevanje, reševanje problemov in interdisciplinarno uporabo matematike. V zadnjih desetih letih so digitalna orodja, interaktivne komunikacijske tehnologije in GUI korenito preoblikovali učni proces matematike. Premik od tradicionalnega k sodobnemu poučevanju je preusmeril učenje z osnovnih računskih veščin na globlje razumevanje matematičnih konceptov in njihove uporabe v različnih znanstvenih kontekstih. GUI, kot je ChatGPT in druga prilagodljiva orodja, omogoča nove načine personaliziranega učenja s takojšnjo povratno informacijo in z interaktivnimi rešitvami problemov, s čimer učenci postajajo samostojnejši, razvijajo digitalne kompetence in prevzemajo proaktivnejšo vlogo pri učenju. Kljub številnim priložnostim vključevanja tehnologije avtorji opozarjajo na etične izzive, potrebo po ustreznem usposabljanju učiteljev in oblikovanju smernic za odgovorno uporabo tehnologij. Poleg tega orodja GUI včasih ponudijo nepravilne ali površne odgovore, kar lahko vodi v napačno razumevanje matematičnih konceptov, če učenci postopke in rezultate brez kritične presoje sprejmejo kot pravilne. Prispevek zaključujemo z ugotovitvijo, da je uspešna integracija GUI ključna za pripravo učencev na kompleksne izzive 21. stoletja, pri čemer vloga učitelja kot mentorja in čustvene opore ostaja nepogrešljiva.
Ključne besede: matematika, učenje in poučevanje, generativna umetna inteligenca, vloga učitelja
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 267; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (198,87 KB) |
3. Pojmi praga v spreminjajočem se izobraževalnem kontekstuMarina Volk, Mojca Kukanja-Gabrijelčič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja pomen konceptov praga v izobraževalnem procesu, ki so ključni za razumevanje naprednejših idej in konceptov. Razumevanje teh konceptov učencem omogoča globlje in trajnejše povezovanje predhodnega in novega znanja. Koncepti praga se večinoma osredotočajo na kognitivni vidik učenja, pri čemer učenci v procesu usvajanja prehajajo skozi liminalno fazo negotovosti, ki predstavlja prelomnico v njihovem napredku. Analiza učnih načrtov za osnovno šolo (n = 17) ni potrdila eksplicitne prisotnosti konceptov praga. Razlogi za to so predvsem pomanjkanje enotne definicije, tradicionalni pristopi k oblikovanju učnih načrtov ter težavnost operacionalizacije teh konceptov v učnih ciljih. Razlike v uporabi konceptov praga med učnimi področji so očitne – v naravoslovnih predmetih predstavljajo konceptualne premike v mišljenju, v družboslovnih in humanističnih predmetih razvijajo analitične sposobnosti, v jezikovnih predmetih pa poudarjajo razumevanje jezikovne strukture. Za izboljšanje poučevanja konceptov praga v prispevku priporočamo: jasno opredelitev in vključitev konceptov praga v učne načrte, usposabljanje učiteljev za njihovo prepoznavanje in poučevanje ter razvoj učnih gradiv in pedagoških strategij, ki podpirajo problemsko učenje in refleksivno razmišljanje.
Ključne besede: koncepti praga, liminalno stanje, prenos znanja, kognitivno učenje, učni načrti
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 271; Prenosov: 5
Celotno besedilo (365,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
