1. |
2. Zdravilna moč glasbe v očeh medicinskega osebja pediatrične klinikeKatarina Habe, Petra Štibelj, Katarina Kompan Erzar, Petra Brdnik Juhart, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V sodobnem bolnišničnem okolju se vse bolj prepoznava potencial glasbe kot terapevtskega sredstva, ki lahko podpira tako paciente kot medicinsko osebje. V pričujoči raziskavi smo želeli ugotoviti, kako zaposleni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana doživljajo vlogo glasbe v kliničnem okolju. S kvantitativno deskriptivno metodo smo analizirali odgovore 74 medicinskih delavcev, zbranih z anketnim vprašalnikom. Ugotovitve kažejo, da večina zaposlenih glasbo dojema kot pomembno orodje za zmanjševanje stresa, izboljšanje razpoloženja in krepitev timske povezanosti. Izsledki raziskave so pokazali, da zaposleni na Pediatrični kliniki menijo, da glasbene intervencije pozitivno vplivajo na hospitalizirane otroke in njihove starše. Čeprav je podpora vključevanju glasbene terapije visoka, je njena prisotnost na oddelkih še vedno omejena. Udeleženci kot ključne pogoje za učinkovitejšo implementacijo navajajo večjo dostopnost glasbenih terapevtov, dodatna izobraževanja medicinskega osebja v povezavi s to tematiko in ustrezno infrastrukturo. Rezultati potrjujejo potencial glasbe kot celostnega terapevtskega sredstva v pediatrični bolnišnični obravnavi.
Ključne besede: glasbena terapija, zdravstveno osebje, stres in izgorelost, psihofizično blagostanje
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 331; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (443,42 KB) |
3. Vloga glasbe v primarni pediatrični ambulantiPetra Brdnik Juhart, Anja Radšel, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Glasba igra v življenju ljudi pomembno vlogo že od pradavnine. Njeni pozitivni učinki na celostni razvoj otrok in njihovo dobro počutje v stresnih okoliščinah so dobro dokumentirani. V okviru raziskave smo preučevali, kako slovenski pediatri na primarni ravni dojemajo vlogo glasbe v ambulantnem okolju. Uporabljena je bila triangulacija raziskovalnih pristopov, pri čemer je bila osrednja metoda kvalitativna analiza, dopolnjena s kvantitativnimi podatki. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval tako zaprta kot odprta vprašanja. Vzorec je zajemal 102 pediatra iz vseh slovenskih statističnih regij. Kvantitativni del je omogočil analizo pogostosti odgovorov, medtem ko je kvalitativna vsebinska analiza z odprtim kodiranjem razkrila globlja stališča in mnenja anketirancev. Ugotovitve kažejo, da večina pediatrov glasbo dojema kot sredstvo, s katerim lahko spodbudimo otrokovo sodelovanje v pediatrični obravnavi, saj zmanjša nemir v stresnih situacijah in podpira različna razvojna področja. Najpogosteje se kot učinkovita izkazuje umirjena glasba. Čeprav jo pediatri uporabljajo večinoma intuitivno, rezultati nakazujejo potencial za njeno sistematično vključevanje v ambulantno pediatrično prakso. Poleg vpliva na otroke se kažejo tudi pozitivni učinki na starše, zdravstveno osebje in splošno delovno vzdušje v ambulanti.
Ključne besede: učinek glasbe, stresni odziv, celostni razvoj otroka, primarna pediatrija, glasbene dejavnosti
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 236; Prenosov: 0
Celotno besedilo (459,55 KB) |
4. |
5. |
