1. Vloga generativne umetne inteligence pri razvoju spretnosti samoregulacije učenja : the case of Slovenia’s DC pensionsAlja Polanec, Sonja Čotar Konrad, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku naslavljamo vlogo generativne umetne inteligence (Gen-UI) pri učenju in poučevanju, s katero lahko podpremo individualizirano in diferencirano učenje in vklju čimo analizo napredka pri učenju ter prilagajamo učne strategije posamezniku. Osrednji proces učenja, ki ga z Gen-UI lahko podpremo, je samoregulacija učenja (SRU). V pri spevku obravnavamo najpogosteje navedena modela SRU, ki poudarjata medsebojno povezanost in cikličnost faz načrtovanja, izvedbe in samorefleksije učenja, pri čemer v vsaki fazi nakažemo, kako lahko vključevanje Gen-UI podpre vsako izmed njih. Nada lje izpostavljamo, kako lahko orodja Gen-UI vključujemo v različne komponente SRU: na kognitivni ravni s spodbujanjem strategij ponavljanja, elaboracije in organizacije z omogočanjem sinteze znanja, iskanja analogij ter oblikovanja konceptualnih povezav; na metakognitivni ravni podpira načrtovanje (npr. določanje SMART ciljev), spremljanje razumevanja in refleksirano vrednotenje; na motivacijsko-čustveni ravni prispeva k večji samoučinkovitosti, notranji motivaciji ter zmanjševanju testne anksioznosti. V prispev ku izpostavljamo tudi nove modele vključevanja Gen-UI v učenje in poučevanje, kot sta HHAIR (Hybrid Human-AI Regulation) in ISAR (Inversion, Substitution, Augmentation, Redefinition), ki poudarjata postopno prenosljivost samoregulacijskih spretnosti z UI na učenca ter redefinicijo učnih procesov kot najvišje ravni podpore učenju in poučevanju z vključevanjem Gen-UI. Kljub številnim prednostim rabe Gen-UI opozarjamo tudi na tve ganja, kot so čezmerno zanašanje na tehnologijo, zmanjšanje kritičnega mišljenja, meta kognitivna pasivnost, kognitivna lenoba in pristranost. Zato je učinkovitost rabe Gen-UI za spodbujanje SRU odvisna od smiselne, ozaveščene in reflektirane uporabe, ki lahko podpre poglobljeno in odgovorno samoregulacijo učenja.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca v izobraževanju, samoregulacija učenja, kritično mišljenje, model HHRI, model ISAR
Objavljeno v RUP: 22.04.2026; Ogledov: 258; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Raziskovalni trendi na področju generativne umetne inteligence v izobraževanju v obdobju med 2014 in 2024Karmen Drljić, Sonja Čotar Konrad, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V zadnjem desetletju se izobraževanje vse bolj prepleta z digitalnimi tehnologijami, zlasti umetno inteligenco, kar prinaša nove priložnosti in izzive. Generativna umetna inteligenca (GUI), kot je ChatGPT, omogoča personalizacijo učenja in avtomatizacijo raziskovalnih nalog. Kljub njenim prednostim se v povezavi z njeno rabo v izobraževanju pojavljajo tudi pomembna etična in varnostna tveganja, kot so dezinformacije in vprašanja avtorskih pravic. Različne raziskave v mednarodnem prostoru se osredotočajo na vključevanje GUI v pedagoške in didaktične prakse, kar kaže na rastoč interes za to področje v akademskem svetu. Pričujoča raziskava se osredotoča na bibliometrično analizo znanstvenih objav o GUI v izobraževanju med letoma 2014 in 2024. Z zbiranjem podatkov iz baze Scopus je bilo identificiranih 704 relevantnih člankov. Anali za, izvedena s programsko opremo VOSviewer, raziskuje raziskovalne trende, geografsko razporeditev in vplivne avtorje na tem področju ter obravnava pedagoške vidike uporabe GUI v izobraževanju. Analiza geografske prisotnosti raziskav o GUI v izobraževanju je pokazala, da so vodilne države ZDA, Avstralija in Kitajska. Ugotovljeni so bili štirje grozdi držav glede na njihovo povezanost. Med vodilnimi avtorji sta najbolj citirana N. Pervin in A. Yusuf. Analiza ključnih pojmov je razkrila 231 relevantnih pojmov, pri čemer so se najpogosteje pojavljali izrazi, kot so »učitelj«, »gpt« in »slika«. Glavna raziskovalna področja vključujejo pedagoške, tehnične, pravno-etične in organizacijske vidike GUI v povezavi s STEM, z jezikovnim učenjem in s spodbujanjem ustvarjalnosti. Prispevek poudarja širino raziskav, vizualizira raziskovalna omrežja ter izpostavlja potrebe po dopolnitvi analize z drugimi bazami, kot je Web of Science.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, izobraževanje, bibliometrija, raziskovanje
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 743; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Analiza mednarodnih nacionalnih smernic za uporabo umetne inteligence v učenju in poučevanju na douniverzitetni ravniSonja Čotar Konrad, Maja Lebeničnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku analiziramo mednarodne nacionalne smernice rabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju držav Hrvaške, Španije, dveh zveznih dežel Nemčije, Norveške, Kanade in Združenih države Amerike. V prispevku smo se osredotočili na dve raziskovalni vprašanji, in sicer vlogo in pomen GEN-UI pri poučevanju učiteljev ter pomen GEN-UI pri učenju učencev. Na osnovi izvedene tematske analize smernic ugotavljamo, da nacionalni dokumenti izkazujejo ambivalenten odnos do vključevanja GEN-UI v izobraževanje. Slednja orodja na eni strani prinašajo velik potencial za izboljšano učinkovitost in kakovost poučevanja, po drugi strani pa opozarjajo na tveganja in izzive te tehnologije. Ključni predlogi analiziranih nacionalnih dokumentov se nanašajo na razmislek glede prenove obstoječih učnih načrtov z vidika vključevanja GEN-UI in doseganja višjih taksonomskih ravni znanja ter izpostavljajo potrebo po vseživljenjskem učenju učiteljev, predvsem na področju spretnosti rabe orodij UI, etičnih, pravnih in tehnično-tehnoloških vidikov UI v izobraževanju. Prispevek s pregledom ob stoječih evropskih in drugih smernic poudarja potencial za oblikovanje izhodišč nacionalnih usmeritev rabe GEN-UI v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji.
Ključne besede: mednarodne smernice GEN-UI v izobraževanju, osnovna šola, srednja šola, evropski prostor, učenci, učitelji
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 526; Prenosov: 3
Celotno besedilo (211,77 KB) |
5. Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence : mednarodne smernice in raziskave2025, znanstvena monografija Ključne besede: umetna inteligenca v izobraževanju, personalizacija učenja, avtomatizacija učnih nalog, pedagoške prakse, akademska integriteta, etika, didaktična ustreznost, učitelji in UI, visokošolsko izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, čustveno in socialno učenje, GEN-UI tutorji, vrednotenje orodij, prihodnost učenja
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 486; Prenosov: 9
Celotno besedilo (8,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Sistematični pregled učinkovitosti modelov socialnega in čustvenega učenja v predšolskem izobraževanjuDoroteja Perše, Sonja Čotar Konrad, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: socialno in čustveno učenje, CASEL, sistematičen pregled literature, Tools of the Mnd, HighScope, PATHS, predšolsko obdobje
Objavljeno v RUP: 20.11.2025; Ogledov: 488; Prenosov: 15
Celotno besedilo (137,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. |
10. |
