Iskanje po repozitoriju

Objavljeno v RUP: 03.04.2025; Ogledov: 218; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Učno gradivo za študijski predmet Praktikum medijskega branja in pisanja skozi temeljne učne teme predstavi ključne elemente medijskega branja in pisanja. Študijski predmet predstavi temeljne novinarske žanre, vrste in zvrsti, pojasni temeljno ločevanje med informativnimi in interpretativnimi zvrstmi, natančneje izpostavi proces priprave nekaterih temeljnih novinarskih žanrov (vest, intervju, reportaža, intervju…), predstavi tudi konkretne primere različnih novinarskih besedil iz aktualne novinarke produkcije, hkrati pa študijsko gradivo vsebuje konkretna kritična branja medijskih besedil. Temeljne vsebine študijskega predmeta: • Razumevanje pojmov besedila, žanra, diskurza. Specifike novinarskega diskurza kot družbene konstrukcije realnosti. • Vrste novinarskih besedil; informativni in interpretativni žanri. Retorične in jezikovne značilnosti novinarskega diskurza. • Analiza medijskih besedil z vidika ideologije, tehnologije in retorike. • Analiza in tvorjenje (prilagajanje) obstoječih novinarskih besedil; tvorjenje izvirnih novinarskih besedil. • Jezikovna kultura – upoštevanje pravorečne in pravopisne norme v medijskih besedilih
Objavljeno v RUP: 19.02.2025; Ogledov: 431; Prenosov: 9
Celotno besedilo (23,05 MB)

Opis: Izbirni študijski predmet Medijska pismenost se osredinja na temeljne tematske okvire medijske pismenost, to so tehnične, kognitivne, družbene, civilne in kreativne sposobnosti in kompetence za dostopanje, razumevanje in interakcijo z mediji. Ključni namen je povečanje zavedanja o pomenu medijske pismenosti, kar posledično pomeni zlasti dvig sposobnosti uporabe medijev za realiziranje lastnih osebnih ciljev, namesto da nas mediji uporabljajo za zadovoljevanje svojih vnaprej definiranih ciljev. Temelji cilji predmeta so osredinjeni na doseganje naslednjih kompetenc: Prepoznavanje ključnih vprašanj, dilem, problemov in trendov s področja medijske pismenosti in vrednotenje, preverjanje in interpretiranje informacij s področja komuniciranja in medijev; Razumevanje in pojasnjevanje vloge, ki jo imajo mediji pri širjenju družbenih predstav in pri reprodukciji vsakdanjega védenja in ideologij; Analiziranje in reflektiranje lastne rabe medijev in medijskih vsebin z vidika medijske pismenosti; Razlikovanje temeljnih pojmov (informacija, znanje, medijska pismenost); Razlikovanje kognitivnih, emocionalnih, moralnih, estetskih vidikov medijske pismenosti; Razlikovanje vloge medijev in medijske pismenosti z vidika potrošnika in državljana; Določevanje temeljnih dejavnikov v odnosu medijska industrija – medijsko občinstvo; Kritična refleksija uveljavljenih prepričanj (mitov) o internetu; Poglobljeno razumevanje pojava lažnih novic in strategij za njihovo prepoznavanje.
Objavljeno v RUP: 14.11.2023; Ogledov: 2099; Prenosov: 38
Celotno besedilo (10,70 MB)

Opis: Učno gradivo za študijski predmet Praktikum medijskega branja in pisanja skozi temeljne učne teme in izbrane seminarje predstavi ključne elemente medijskega branja in pisanja. namero zabavanja, obstaja krhko razmerje med posredovanjem dogodkov in konstrukcijo dogodkov. Študijski predmet predstavi temeljne novinarske žanre, vrste in zvrsti, pojasni temeljno ločevanje med informativnimi in interpretativnimi zvrstmi, natančneje izpostavi proces priprave nekaterih temeljnih novinarskih žanrov (vest, intervju, reportaža, intervju…), predstavi tudi konkretne primere različnih novinarskih besedil iz aktualne novinarke produkcije, hkrati pa študijsko gradivo vsebuje konkretna kritična branja medijskih besedil. Temeljne vsebine študijskega predmeta: Razumevanje pojmov besedila, žanra, diskurza. Specifike novinarskega diskurza kot družbene konstrukcije realnosti. Vrste novinarskih besedil; informativni in interpretativni žanri. Retorične in jezikovne značilnosti novinarskega diskurza. Analiza medijskih besedil z vidika ideologije, tehnologije in retorike. Analiza in tvorjenje (prilagajanje) obstoječih novinarskih besedil; tvorjenje izvirnih novinarskih besedil. Jezikovna kultura – upoštevanje pravorečne in pravopisne norme v medijskih besedilih
Objavljeno v RUP: 22.06.2023; Ogledov: 2300; Prenosov: 20
Celotno besedilo (26,95 MB)

Opis: Razvoj tehnologije je teoretično večsmeren in družbeno pogojen, ko pa se določena tehnologija stabilizira, ko se torej stabilizirajo tudi potencialne rabe, pa ima seveda tudi tehnologija določene učinke na družbo. A tudi obseg teh učinkov je zlasti rezultat vrednot in motivacij same družbe. Tudi na ravni uporabe tehnologij obstaja »manevrski prostor« za bolj subverzivne oziroma neplanirane rabe. Tudi v fazi, ko je določena verzija tehnologije izbrana, ni vnaprej predpisanih »ustreznih« in edino mogočih rab. Uporabniki lahko torej vnaprej zamišljene rabe (in posledične učinke tovrstnih rab) v svoji vsakdanji praksi tudi transformirajo. Čeprav v fazi oblikovanja tehnologije razvijalci in oblikovalci predvidevajo in anticipirajo določene interese, spretnosti, motive in obnašanje prihodnjih uporabnikov tehnologije, ki so nato materializirani v obliki novega produkta, ki vsebuje »scenarij« rabe nove tehnologije, pa so učinki tudi odraz same družbe oziroma posameznikov, namreč v kolikšni meri bodo sledili predvidenim rabam in ali jih bodo poskušali modificirati. Lahko se tudi odločijo, da tehnologij ne bodo uporabljali. Študijski predmet tako spodbuja h kritični refleksiji specifičnih rab tehnologije, zlasti na področju sodobnih platform družbenih medijev. Družbeni mediji so v prvi vrsti tehnološke aplikacije, ki omogočajo objavljanje, posredovanje, deljenje (uporabniško generiranih) vsebin, ob tem pa posameznikom omogočajo kreiranje osebnih profilov (Facebook, Instagram, …). Mrežna logika družbenih medijev omogoča povezovanje osebnih profilov uporabnikov, kar vzpostavlja družbena omrežja. Ključna posebnost je torej mreženje posameznikov, v središču mreže pa je posameznik, ki vzpostavlja povezave. Mreženje oziroma procesi medsebojnega (interesnega) povezovanja so bili seveda navzoči tudi v preteklosti, z razvojem družbenih medijev pa so postali ti procesi še bolj ključni oziroma so se tudi prek ekonomskih motivacij vzpostavili kot še posebej odločilni. Družbeni mediji so postali pomemben vir in okvir za vzpostavljanje povezav, za raziskovanje novih življenjskih stilov, iskanje informacij. Študijski predmet predstavi različne problematične prakse uporabe tehnologij, hkrati pa problematizira temeljno družbenost (reguliranost in motiviranost) tovrstnih praks. Družbene prakse niso posledica tehnologij, so bolj odraz družbenih motivacij.
Objavljeno v RUP: 22.06.2023; Ogledov: 1993; Prenosov: 20
Celotno besedilo (7,07 MB)