Iskanje po repozitoriju

Samoocena digitalne kompetentnosti študentov pedagoških študijskih programov Univerze na Primorskem
Marina Volk, Tina Štemberger, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Samoocenjevanje digitalne kompetence med študenti, bodočimi pedagoškimi delavci, pridobiva vse večjo pozornost, zlasti v kontekstu izboljševanja kakovosti izobraževanja in izpolnjevanja zahtev pedagoškega poklica. Bistvena sestavina izobraževanja pedagoškega kadra danes vključuje spodbujanje digitalnih kompetenc, ki obsegajo ne le tehnične spretnosti, temveč tudi sposobnost učinkovitega vključevanja teh spretnosti v pedagoško prakso. Z vprašalnikom, ki je bil oblikovan po področjih digitalnih kompetenc, kot jih je postavil okvir DigiComp2.1, smo preverili, kako lastne digitalne kompetence ocenjujejo študenti pedagoških študijskih programov Univerze na Primorskem. Analiza rezultatov je pokazala, da študenti svoje digitalne kompetence kot najvišje ocenjujejo na področjih informacijske in podatkovne pismenosti ter komuniciranja in sodelovanja, kot najnižje pa na področju ustvarjanja digitalnih vsebin in varnosti. Med študenti prvostopenjskih in drugostopenjskih študijskih programov ni večjih razlik v samooceni digitalnih kompetenc, razlike se kažejo zgolj na področju informacijske in podatkovne pismenosti, kjer se študenti drugostopenjskih programov ocenjujejo višje. Pomembno je, da se bodoči pedagoški kader usposobi za pedagoško delo, ki vključuje sistematično razvijanje lastne digitalne kompetence in digitalne kompetence učencev, saj bo lahko šola mlade le tako pripravila na aktivno, kritično in odgovorno delovanje v družbi prihodnosti.
Ključne besede: samoocena, digitalne kompetence, bodoči pedagoški kader, DigiComp
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 120; Prenosov: 3
Celotno besedilo (127,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Vključenost v predšolsko izobraževanje: Dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za razvoj posameznika in družbe ter vseživljenjsko učenje
Tina Štemberger, Sonja Čotar Konrad, Karmen Drljić, Sonja Rutar, Blaž Simčič, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov

Opis: Vpliv vključenosti otrok v predšolsko vzgojo na razvoj otrok in družbe je še vedno premalo raziskano področje. Dosedanje raziskave kažejo, da kakovostni predšolski programi pozitivno vplivajo na razvoj vseh otrok, posebej tistih iz socialno in ekonomsko manj spodbudnih okolij. Učinki se kažejo na področjih jezikovnega razvoja, socialne integracije, osebnostnega razvoja, zdravja, zaposljivosti ter vseživljenjskega učenja. V Sloveniji je dostopnost predšolske vzgoje visoka, vendar vsi otroci niso vključeni vanjo, zato je pomembno raziskati dejavnike, ki vplivajo na odločitve staršev glede vključitve otrok v vrtec. Osrednji namen projekta je preučiti spodbudne in zaviralne dejavnike, ki prispevajo k odločitvi staršev za vključitev oziroma nevključitev otrok v predšolsko izobraževanje. Projekt bo razdeljen na dva vsebinska sklopa. Prvi sklop bo namenjen identifikaciji dejavnikov, ki vplivajo na odločanje staršev o vključitvi otrok v vrtec. Preučevali bomo vpliv socialno-ekonomskega položaja družine, izobrazbe staršev, bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja. Posebno pozornost bomo namenili tudi temu, kako starši doživljajo vrtec kot institucijo, vključno s komunikacijo med strokovnimi delavci in starši, organizacijo dela, programom ter vrtčevskim okoljem. Drugi sklop bo usmerjen v ugotavljanje razlik v razvoju otrok glede na njihovo vključenost v predšolsko izobraževanje. Raziskovali bomo socio-emocionalne spretnosti in predopismenjevalne veščine otrok ob vstopu v šolo. Pri tem bomo analizirali vpliv dolžine vključenosti v predšolsko vzgojo, starosti ob vključitvi, spola in starosti otroka, socialno-ekonomskega statusa družine, stopnje izobrazbe staršev, vrste bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja. Projekt bo temeljil na empirični neeksperimentalni raziskavi, ki bo združevala kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. V raziskavo bodo vključeni prvošolci in njihovi starši. Podatke bomo zbirali z vprašalniki o spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikih vključevanja v predšolsko izobraževanje, intervjuji s starši, vprašalniki o socialnem vedenju otrok ter preizkusi predopismenjevalnih veščin. Kvalitativne podatke bomo analizirali z vsebinsko analizo, kvantitativne pa z različnimi statističnimi metodami, vključno z analizami razlik, povezanosti, regresijskimi modeli in večfaktorskimi analizami. Glavni cilji projekta so: (1) ugotoviti ključne spodbujevalne in zaviralne dejavnike za vključitev otrok v predšolsko izobraževanje, (2) preučiti razvitost socio-emocionalnih spretnosti otrok ob vstopu v šolo ter dejavnike, ki nanjo vplivajo, in (3) analizirati značilnosti predopismenjevalnih spretnosti otrok ter povezavo teh spretnosti z vključenostjo v predšolsko vzgojo. Rezultati projekta bodo prispevali k boljšemu razumevanju pomena predšolskega izobraževanja in dejavnikov, ki vplivajo na dostop do njega. Pridobljene ugotovitve bodo pomembne za razvoj pedagoške, psihološke in sociološke znanosti ter za oblikovanje politik, ki spodbujajo enake možnosti otrok, kakovostno zgodnje izobraževanje in uspešno vseživljenjsko učenje.
Ključne besede: predšolsko izobraževanje, enake možnosti, socio-emocionalni razvoj, predopismenjevalne spretnosti
Objavljeno v RUP: 29.06.2026; Ogledov: 260; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Osnove kvalitativnega raziskovanja na pedagoškem področju
Nina Krmac, Majda Cencič, 2025, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Opis: V knjigi je poudarjena pomembnost kvalitativnega raziskovanja v pedagoškem prostoru, saj omogoča poglobljeno razumevanje izkušenj, pomenov in procesov v vzgoji in izobraževanju. Knjiga je namenjena predvsem začetnikom ter ponuja dostopen, praktičen in razumljiv uvod v kvalitativni pristop, brez zapletenih teoretičnih razprav. Bralca vodi skozi celoten raziskovalni proces – od oblikovanja raziskovalnega problema do zbiranja, obdelave in predstavitve podatkov. Poleg metodoloških osnov izpostavlja tudi pomen etike, refleksije in raziskovalne občutljivosti. Namen knjige je spodbuditi raziskovalno razmišljanje ter prispevati k profesionalnemu razvoju in izboljšanju pedagoške prakse.
Ključne besede: kvalitativno raziskovanje, intervju, opazovanje, analiza dokumentov, obdelava podatkov
Objavljeno v RUP: 20.04.2026; Ogledov: 543; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Izbrane družine na presečišču vzgojno-izobraževalnega sistema in vsakdanjega življenja mladih LGBT+ oseb : doktorska disertacija
Nika Ferbežar, 2025, doktorska disertacija

Ključne besede: družine izbire
Objavljeno v RUP: 16.02.2026; Ogledov: 807; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,00 MB)

Dejavniki bralne pismenosti v predšolskem obdobju : diplomska naloga
Nuša Tomažin, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: bralna pismenost, dejavniki bralne psmenosti, metode in dejavnosti, vloga družine, vloga vrtca, predšolsko obdobje
Objavljeno v RUP: 04.02.2026; Ogledov: 581; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,43 MB)