Iskanje po repozitoriju

Opis: Znanstvena monografija je v celoti posvečena češko-slovenskim kulturnim stikom v obdobju narodne prebuje in romantike/postromantike (z obsežno predzgodovino in posameznimi razlagalnimi "posegi" v poznejši čas). Tako gre za delo, ki predstavlja temeljno znanstveno študijo za obravnavana vprašanja. Študija opozarja na podobnosti in različnosti med deželami krone sv. Václava, ki so tvorile zaključeno zgodovinskopravno in v veliki meri tudi etnično enoto, in deželami Notranje Avstrije, kjer so živeli Slovenci, ki se pri svojih mejah niso mogli naslanjati ne na zgodovino ne na etnične meje. Delo ugotavlja, da se je oblikovanje narodne zavesti pri Čehih moglo nasloniti na ideologijo historičnega prava, medtem ko Slovenci te možnosti niso imeli oziroma je niso znali poiskati. Nadalje ugotavlja, da so bili v obdobju, ki je še prisegalo na historično pravo, Čehi korak pred Slovenci in so slednjim služili za zgled. To se je kazalo vse do konca obravnavanega obdobja, ko so Slovenci kljub pomislekom o pristnosti dozdevno srednjeveških Rokopisov kraljedvorskih in zelenogorskih le-te prevedli (Kopitar jih je vseskozi imel za ponaredke). Narodnorazvojna logika je Slovence večkrat silila v podrejen položaj nasproti Čehom, čeprav slovenski učenjaki in pesniki niso zaostajali za češkimi (Kopitar in Prešeren sta češke sodobnike celo presegala). V slovensko-češki smeri delo opozarja na poudarjeno individualne stike: za posamezne češke kulturne delavce so bila zanimiva nekatera dela slovenske književnosti (npr. Prešernova). Študija ugotavlja, da so češko-slovenski in slovensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju presegli raven običajne kulturne izmenjave med dvema narodoma; v obeh premerih je šlo za naklonjenost med razumniki enega in drugega naroda, ki so čutili nekakšno medsebojno "krvno vez". Slednja pa ni bila samo posledica ideologije panslavizma, ki se je kot odgovor na tendenco vsenemškega združevanja pojavila v predmarčnem času, ampak tudi podobnih problemov (centralizacija, nerazvitost kulturne "infrastrukture" …). Delo, ki je namenjeno strokovnemu (slovenističnemu, slavističnemu in zgodovinarskemu) ter širšemu humanističnemu občinstvu, zlasti bralcem, ki se ukvarjajo z vprašanji slovenske narodne identitete in njene geneze v 19. stoletju v primerjavi z narodno genezo ostalih srednjeevropskih slovanskih narodov, predvsem Čehov, je temeljita znanstvena študija, ki zelo uspešno združuje avtorjevo večstransko strokovno zanimanje. Presega paradigmo klasične filologije v smislu moderne kulturne oz. intelektualne zgodovine. Študija izkazuje neoporečno pojmovanje interdisciplinarnosti: argumenti in metodologije posameznih strok se ne mešajo – primerjajo in dopolnjujejo se edino rezultati, ki so dobljeni na podlagi različnih pristopov. To je opaziti tudi v uporabljeni literaturi, ki je neobičajno široka, delo pa je v prenekateri točki utemeljeno na doslej pri nas še neuporabljenih primarnih virih (tu velja omeniti zlasti Šafaříkovo/Šafárikovo in Gebauerjevo zapuščino, ki se hrani v Pragi). Monografija ni pomembna samo za obravnavo češko-slovenskih stikov, temveč tudi v širšem slavističnem kontekstu – kot vzorčni primer preučevanja medsebojnega vpliva(nja) dveh kultur. Kot tako bo mogla služiti kot vzor pri izpeljavi podobnih raziskav odnosov med Slovenci in drugimi slovanskimi, pa tudi neslovanskimi narodi (zlasti sosedi).
Ključne besede: slovensko-češki kulturni stiki, 19. stoletje, interpretacija in recepcija literarnih del, romantika (literatura), nacionalizem v književnosti, literatura in družba, Rokopis Kraljedvorski, Rokopis zelenogorski, slovanstvo, jezik in kultura, Češka, Slovenija, kulturni stiki
Objavljeno v RUP: 27.03.2026; Ogledov: 431; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: reformacija, Češka, Češki bratje, protestantizem
Objavljeno v RUP: 05.12.2021; Ogledov: 2435; Prenosov: 29
Celotno besedilo (968,87 KB)

Opis: The Northern Adriatic became an attractive tourist destination in particular in the second half of the 19th century when the area witnessed the emergence of first modern forms of tourism, with the most prominent being seaside spa tourism and bathing tourism. Their development was largely spurred by medical discourses on new beneficial practices such as bathing in sea water, mud or brine and enjoying the beneficial effects of seaside air. Such health improving methods not only helped people to overcome many illnesses of that time, but also facilitated the promotion of seaside resorts. The article focuses on the tourism development in the Northern Adriatic in relation to Bohemia and later on Czechoslovakia, and studies the popularity of and familiarity with the Northern Adriatic area as a tourist destination. The research takes into consideration the period spanning from the initial phases of modern tourism development, when the afore-mentioned areas formed part of the same political entity (Austria-Hungary), to the mid-1930s. The end of WWI brought about the disintegration of the common Habsburg monarchy, with Bohemia uniting with Slovakia in Czechoslovakia, and the major part of the eastern Northern Adriatic being ceded to the Kingdom of Italy. The new, post-war situation however did not break the tourist ties between the two areas. In the Dual Monarchy, the Bohemian lands were considered as one of the most economically prosperous areas, which enabled their population to invest in tourism infrastructure on the one hand and to enjoy the tourist offer on the other. The Northern Adriatic was an interesting region for Bohemian and later on Czechoslovak investors and tourists both before and after WWI. Until the war, Bohemians were among not only the most numerous visitors to seaside resorts mentioned in the article, but also the most important investors in accommodation facilities. The end of the war gave rise to a new political situation in Europe. Despite the new political map, the interest of Czechs to visit the Northern Adriatic resorts did not die out. Czech guests mostly ignored the suggestions to boycott the seaside resorts since then located in Italy and remained one of their most frequent visitors
Ključne besede: turizem, Istra, Gradež, Kvarner, Trst, Češka
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4584; Prenosov: 17
Povezava na celotno besedilo