1. Izobraževanje učiteljic in vseživljenjsko učenje : kaj se lahko Slovenija in Švedska naučita druga od druge?Julija Kene, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kaj danes sploh razumemo kot vseživljenjsko učenje in kakšna ideološka ozadja ga oblikujejo? Koncept, ki prvotno spodbuja osebni in strokovni razvoj posameznice, se vse bolj prepleta s kapitalistično logiko nenehnega prilagajanja posameznice trgu ter hkrati novim znanjem. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali vseživljenjsko učenje ostaja izobraževalni ideal in kako se je le-ta v zadnjih letih preoblikoval. Izobraževanje bodočih učiteljic v Sloveniji in na Švedskem odraža te razlike v pristopu k vseživljenjskemu učenju. V Sloveniji se ta koncept kaže predvsem v obveznem strokovnem izpopolnjevanju po zaključku študija, vendar je dostop do nadaljnjih usposabljanj omejen zaradi finančnih in organizacijskih dejavnikov. Programi pedagoških študijev so manj fleksibilni, pri čemer pa profesionalni razvoj učiteljic pogosto poteka pod vplivom zunanjih regulativ in ne zaradi lastnih želja. Na Švedskem izobraževalni sistem gradi na avtonomiji učiteljic ter jim omogoča širok dostop do brezplačnih izobraževalnih programov ob močni institucionalni podpori. Ta pristop ne krepi le vloge učiteljice kot vseživljenjske učenke, temveč tudi njeno vlogo kot aktivno oblikovalko učnih strategij, ki bo koncept vseživljenjskega učenja prenašala na prihodnje generacije. Primerjava obeh sistemov razkriva razlike v dostopnosti, organizaciji in tudi v finančnem ozadju izobraževanja učiteljic ter odpira vprašanje, kako naj bo vseživljenjsko učenje v prihodnosti uravnoteženo med osebnim razvojem in institucionalnimi pričakovanji. Ključne besede: vseživljenjsko učenje, učiteljica, vzgojno-izobraževalni sistem, Slovenija, Švedska Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 777; Prenosov: 12
Celotno besedilo (149,79 KB) |
2. |
3. Spolna vzgoja med preteklostjo in vizijami prihodnosti : antropološka analiza spolne vzgoje v slovenskih in švedskih šolahTjaša Ličen, 2015, diplomsko delo Ključne besede: spolnost, mladina, izobraževanje, spolna vzgoja, Slovenija, Švedska, programi spolne vzgoji, diskurz spolne vzgoje in spolnosti, diplomska dela Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 4856; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,07 MB) |
4. |
5. Demografski trendiSabina Hadžić, 2007, diplomsko delo Ključne besede: rodnost, rodnostno vedenje, vplivi na rodnost, družinska politika, socialna politika, demografske spremembe, Slovenija, Nemčija, Švedska, diplomska dela Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 6998; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,58 MB) |
6. Multikulturalizem vs multikulturnost, teorija in praksa Slovenije in ŠvedskeJanja Doplihar, 2010, diplomsko delo Ključne besede: multikulturalizem, multikulturnost, migracije, integracijska politika, državljanstvo, Slovenija, Švedska, diplomska dela Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 7728; Prenosov: 150
Celotno besedilo (603,81 KB) |
7. |