Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Between Marx and Fourier : Walter Benjamin and the utopian reconfiguration of history
Christos Kalpakidis, 2026

Opis: This article reinterprets Walter Benjamin’s philosophy of history by foregrounding his engagement with Charles Fourier as central rather than marginal. It argues that Benjamin’s use of Fourier’s utopian ‘wish-images’ introduces an anticipatory dimension often overlooked in scholarship dominated by themes of catastrophe and rupture. Fourier’s hedonistic materialism– centred on passions, plea sure, and transformed relations to labour and nature– provides Benjamin with conceptual tools to expand historical materialism beyond economic critique toward imagination, sensuousness, and happiness. By situating Benjamin between Marx and Fourier, the article reveals how here configures Marxism to integrate utopian projection with materialist analysis. Fourier’s images are interpreted not as naïve fantasies but as historically grounded expressions of collective desires embedded in capitalist modernity. Ultimately, the study proposes a ‘utopian materialism’ in which critique and anticipation are inseparable, offering a framework for understanding emancipation as both structural transformation and the liberation of everyday life and human capacities.
Ključne besede: Walter Benjamin, utopia, Charles Fourier, historical materialism, economy of death, Karl Marx
Objavljeno v RUP: 21.08.2026; Ogledov: 311; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (182,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Mladi Marx in kritika Heglove pravne filozofije
Jernej Meden, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Cilj pričujočega strokovnega članka je razgrniti enotnost argumentov Marxovega fragmentarnega rokopisa »Kritika Heglovega državnega prava«. Namesto splošnih rekel in fraz, ki so besedilo v filozofiji in družboslovnih znanostih naredile prepoznavno, se v njem spustim v podrobnejšo analizo Marxovega rokopisa. Pokazati skušam, da tako Marxova splošnejša in nedodelana kritika logike kot tudi njegova podrobnejša kritika Heglove koncepcije oblasti temeljita na enotnem argumentu, uperjenem proti Heglovemu projektu kot takemu. V članku podrobneje pokažem, kako argument o protislovnosti Heglove zakonodajne oblasti mladega Marxa vodi k sklepu, da je protislovje mogoče razrešiti le tako, da zavzamemo stališče, ki je za Hegla epistemološko in politično zunanje: republikanski demokratizem. Članek sklenem z nekaterimi nastavki za nadaljnje raziskovanje, ki bi omogočili jasnejšo presojo dometa veljavnosti Marxove kritike.
Ključne besede: Karl Marx (1818–1883), Georg Wilhelm Friedrich, Hegel (1770–1831), kritika Heglovega državnega prava, politična filozofija, oblast
Objavljeno v RUP: 22.01.2026; Ogledov: 954; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (175,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici