1. |
2. |
3. Podnebna pismenost študentov razrednega poukaNataša Dolenc, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava podnebno pismenost bodočih učiteljev razrednega pouka in izpostavlja pomen njihovega znanja za vključevanje trajnostnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študenti razumejo osnovne pojme, povezane s podnebnimi spremembami, kako zaznavajo posledice podnebnih sprememb ter katere ukrepe prepoznavajo kot najučinkovitejše pri njihovem zmanjševanju. V raziskavi je sodelovalo 161 študentov študijskega programa Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa in Likertove lestvice stališč. Rezultati raziskave kažejo, da ima večina študentov osnovno znanje o temeljnih podnebnih pojmih in so občutljivi na podnebno problematiko, a imajo nekatere vrzeli v znanju in napačne predstave, zlasti pri razumevanju učinka tople grede, podnebnih točk preloma, ogljičnega odtisa in hierarhije ukrepov za zmanjšanje emisij. Ugotovitve potrjujejo, da je za bodoče učitelje ključno celostno podnebno izobraževanje, ki razvija podnebno pismenost in trajnostne kompetence, kot so kritično in sistemsko mišljenje, kompetence odgovornega odločanja, pripravljenosti za ukrepanje ter empatija in solidarnost. V ta namen je treba v pedagoške študijske programe vključevati vsebine o vzrokih, posledicah in ukrepih za blaženje podnebnih sprememb, ogljičnem odtisu, trajnostni mobilnosti, podnebni pravičnosti in trajnostnih življenjskih praksah. Pri tem je pomembno, da se uporablja sodobne učne pristope in prepoznava napačne predstave študentov ter se jih ustrezno preoblikuje. Le na ta način bodo učitelji ustrezno pripravljeni za razvijanje podnebne pismenosti in trajnostnih kompetenc pri učencih.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebna pismenost, trajnostne kompetence, bodoči učitelji, razredni pouk
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 176; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (126,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Umetna inteligenca kot vsebina in orodje : okviri, priložnosti, tveganja in smernice za izobraževanjeČrtomir Podlipnik, Mojca Podlipnik, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca (UI) ni več oddaljen koncept, temveč vseprisotna realnost, ki temeljito preoblikuje družbo in izobraževalne sisteme postavlja pred nove izzive. Namen prispevka je analizirati, kako lahko uveljavljeni didaktični modeli (Bloom, SAMR, TPACK) usmerjajo pedagoško premišljeno in kritično integracijo UI v slovenski izobraževalni prostor. Analizirani so teoretični okviri mednarodnih organizacij, kot sta UNESCO in OECD, ki poudarjajo etično in človekocentrično rabo UI, ter predstavljene slovenske iniciative, kot je nacionalni projekt Generativna UI v izobraževanju. Poglobljeno so predstavljene didaktične priložnosti ter sistemska tveganja, vključno s površinskim učenjem, z dekvalifikacijo učiteljev in algoritemsko pristranskostjo. Z uporabo omenjenih modelov (Bloomova taksonomija, SAMR, TPACK) je skozi analizo zasnove delavnice na slovenski gimnaziji ponazorjeno, kako lahko UI spodbuja višje kognitivne cilje. Prispevek naslavlja tudi sistemske etične izzive, kot sta varstvo podatkov in integriteta. V zaključku so podane smernice za pedagoške delavce in izobraževalne ustanove, usmerjene v razvoj kritične UI-pismenosti.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, UI-pismenost, didaktični modeli, TPACK, etika
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 153; Prenosov: 6
Celotno besedilo (113,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Razumevanje kurikularne prenove za izboljšanje kakovosti izobraževanja bodočih učiteljev športne vzgojeMatej Plevnik, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Spodbujanje vseživljenjske gibalne dejavnosti predstavlja ključno nalogo formalnega izobraževanja, saj je to povezano z zdravjem, vitalnostjo in učinkovitostjo posameznika. Predmet športna vzgoja ima v slovenskem vzgojnoizobraževalnem sistemu pomembno vlogo pri razvijanju gibalnih kompetenc in zdravih življenjskih navad. Namen prispevka je z metodo narativnega pregleda literature pregledati opredelitve koncepta gibalne pismenosti ter analizirati, kako lahko razumevanje izhodišč in procesa prenove učnih načrtov na ravni osnovnošolskega ter srednješolskega izobraževanja prispeva k izboljšanju visokošolskega izobraževanja bodočih učiteljev predmeta. Ugotavljamo, da je gibalna pismenost v sodobnih pedagoških konceptih poučevanja športne vzgoje postavljena v ospredje, uporabljena pa je tudi v zadnji kurikularni prenovi predmeta športna vzgoja v Sloveniji. Koncept povezuje telesne, kognitivne, socialne in čustvene razsežnosti ter poudarja pomen smiselne, vključujoče in trajnostno naravnane gibalne izkušnje. Za doseganje optimalnih trajnostnih rezultatov izobraževalnega procesa je pomembno, da so izvajalci pedagoških študijskih programov seznanjeni s strokovnimi dilemami in z rešitvami, ki jih je v prenovljen učni načrt v procesu prenove vnesla predmetna kurikularna komisija.
Ključne besede: urikularna prenova, trajnostni razvoj, športna vzgoja, pedagoški koncept, gibalna pismenost, učni načrt
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 123; Prenosov: 4
Celotno besedilo (111,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
