1. An exploratory study of consumers' knowledge and attitudes about lignin-based sunscreens and bio-based skincare productsNežka Sajinčič, Oihana Gordobil, Amy Noel Simmons, Anna Malgorzata Sandak, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: attitude, bio-based ingredients, environmental concern, green cosmetics, health consciousness, human factors, knowledge, lignin sunscreen, preference, skincare Objavljeno v RUP: 17.10.2021; Ogledov: 1560; Prenosov: 51 Povezava na celotno besedilo |
2. Bioinspired living coating system in service : evaluation of the wood protected with biofinish during one-year natural weatheringFaksawat Poohphajai, Jakub Michal Sandak, Michael Sailer, Lauri Rautkari, Tiina Belt, Anna Malgorzata Sandak, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: natural weathering, bio-based coating, service life performance, aesthetics, living fungal cells, bioinspired materials design Objavljeno v RUP: 24.06.2021; Ogledov: 1281; Prenosov: 70 Povezava na celotno besedilo |
3. Durability of modified wood and bio-based materials under outdoor conditionsHeikko Kallakas, Kevin Visnapuu, Triinu Poltimäe, Jaan Kers, Anna Malgorzata Sandak, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: modified wood, bio-based materials, natural weathering, durabitlity, facade performance Objavljeno v RUP: 16.12.2018; Ogledov: 2300; Prenosov: 75 Povezava na celotno besedilo |
4. |
5. Next steps in developing thermally modified timber to meet requirements of European low carbon economyAndreja Kutnar, Dick Sandberg, 2015, izvirni znanstveni članek Ključne besede: EPD, LCA, nizkoogljična bio-kemija, trajnostni razvoj, EPD, LCD, low carbon bio-economy, PCR, sustainability Objavljeno v RUP: 02.04.2017; Ogledov: 2923; Prenosov: 186 Povezava na celotno besedilo |
6. Osebnostne značilnosti in strategije spoprijemanja s stresom, povezane z zdravjem in izgorelostjo pri vojakih Slovenske vojskePolona Selič, Maša Serec, Davorina Petek, Maja Rus-Makovec, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Problem: Študija odgovarja na vprašanje, katere osebnostne lastnosti izstopajopri vojakih, ki poročajo o slabšem bio-psiho-socialnem blagostanju, dosegajo višje vrednosti izgorevanja in so posledično manj učinkoviti pri deluin manj motivirani za delo. Občutenje lastnega zdravja je okvirno merilo za zdravstveno stanje posameznika, slaba samoocena zdravja pa je napovedni dejavnik povečane umrljivosti in večje potrebe po zdravstvenih storitvah. Uporabljena diagnostična strategija operacionalizira koncept zdravja, kje bio-psiho-socialno blagostanje, na eni strani ter prinaša možnost za nove ugotovitve o povezanosti stresa in izgorevanja, (samoocen) zdravja in organizacijskega ozračja na drugi strani. Metoda: Študija je potekala med letoma 2006 in 2008. Uporabili smo vprašalnik za samooceno zdravstvenega stanja, Eysenckove osebnostne lestvice, Folkman-Lazarusovo lestvico Načini spoprijemanja s stresom in lestvico izgorevanja Maslachove. Analizirali smo odgovore 390 pripadnikov Slovenske vojske, ki smo jih razdelili v skupino zdravih (SK1-Z), manj zdravih (po merilu bolniške odsotnosti zaradi bolezni; SK2-B) in skupino udeležencev njihovih misij. Ti izpolnjujejo vsa merila zdravja (na eni strani), so pa izpostavljeni posebnim delovnim obremenitvam (delo v tujini). Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični paket SPSS (v 17.0, SPSS inc.): izvedli smo t-test, Mann-Whitneyev test, Kruskal-Wallisov test, faktorsko analizo (PC-analiza, rotacija Varimax, Kaiserjeva normalizacija) in korelacijske izračune. Rezultati: Rezultate razlagamo na osnovi predpostavke, da so udeleženci odgovarjali verodostojno, opozorimo pa tudi na možnost zanikanja in/ali odpora. Ključni dejavnik razlikovanja med skupinami je izgorelost, pri kateri najvišje vrednosti dosegajo vojaki na misijah, najnižje pa skupina zdravih vojakov (razosebljenje: ?2=21,756; p=0,000; delovna neučinkovitost: ?2=7,088; p=0,029; čustvena izčrpanost: ?2=6,316; p=0,043). Razlike med SK1-Z in SK2-B pojasnjujemo z osebnostnimi značilnostmi (zaprtost/odprtost mišljenja, nevrotičnost) in t.i. psihosomatskonaravnanostjo. Za udeležence misij so značilni cinizem, mačizem in nezaupanje. Izgorelost (cinizem, nizka delovna učinkovitost) je znak izčrpanega/okvarjenega bio-psiho-socialnega blagostanja, ki lahko vodi v absentizem ali zapustitev poklica/dela. Zaključek: Predlagamo spremembo oz. dopolnitev izbirnega postopka za sprejem v Slovensko vojsko s testom temeljnih osebnostnih lastnosti ter izločanje kandidatov, ki presegajo normirane vrednosti za nevrotičnost in psihotičnost, kar bi lahko zmanjšalo uporabo manj ustreznih strategij spoprijemanja s stresom, depresonalizacijo in čustveno izčrpanost ter povečalo delovno učinkovitost. Učenje veščin v medosebnih odnosih in prevzemanje varovalnih strategij (netekmovalne fizične dejavnosti, konjički) lahko ublaži delovanje nespremenljivih delovnih pogojevin zahtev. Potrebno usmerjenost na čustva ob siceršnji mačistični subkulturi bi bilo mogoče doseči s krepitvijo skupinske povezanosti in kakovosti odnosov v enotah, s čimer bi oblikovali socialno podporo znotraj kolektiva. Ključne besede: temeljne osebnostne lastnosti, spoprijemanje s stresom, izgorelost, bio-psiho-socialno blagostanje, zdravje, veščine v medosebnih odnosih Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4293; Prenosov: 179 Povezava na celotno besedilo |
7. On biotechnology, philosophy and societyMelentie Pandilovski, 2012, pregledni znanstveni članek Ključne besede: bio-politics, ontology, bio-technology, bio-arts, phenomenology, geopolitics, globalism, GMO, genetic engineering, bio-capitalism Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2960; Prenosov: 16 Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. |