1. Podnebna pismenost študentov razrednega poukaNataša Dolenc, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava podnebno pismenost bodočih učiteljev razrednega pouka in izpostavlja pomen njihovega znanja za vključevanje trajnostnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študenti razumejo osnovne pojme, povezane s podnebnimi spremembami, kako zaznavajo posledice podnebnih sprememb ter katere ukrepe prepoznavajo kot najučinkovitejše pri njihovem zmanjševanju. V raziskavi je sodelovalo 161 študentov študijskega programa Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa in Likertove lestvice stališč. Rezultati raziskave kažejo, da ima večina študentov osnovno znanje o temeljnih podnebnih pojmih in so občutljivi na podnebno problematiko, a imajo nekatere vrzeli v znanju in napačne predstave, zlasti pri razumevanju učinka tople grede, podnebnih točk preloma, ogljičnega odtisa in hierarhije ukrepov za zmanjšanje emisij. Ugotovitve potrjujejo, da je za bodoče učitelje ključno celostno podnebno izobraževanje, ki razvija podnebno pismenost in trajnostne kompetence, kot so kritično in sistemsko mišljenje, kompetence odgovornega odločanja, pripravljenosti za ukrepanje ter empatija in solidarnost. V ta namen je treba v pedagoške študijske programe vključevati vsebine o vzrokih, posledicah in ukrepih za blaženje podnebnih sprememb, ogljičnem odtisu, trajnostni mobilnosti, podnebni pravičnosti in trajnostnih življenjskih praksah. Pri tem je pomembno, da se uporablja sodobne učne pristope in prepoznava napačne predstave študentov ter se jih ustrezno preoblikuje. Le na ta način bodo učitelji ustrezno pripravljeni za razvijanje podnebne pismenosti in trajnostnih kompetenc pri učencih.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebna pismenost, trajnostne kompetence, bodoči učitelji, razredni pouk
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 176; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (126,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Razvijanje digitalnih kompetenc študentov razrednega pouka pri pouku kemije z aplikacijo Titration screen experimentsNika Golob, Marjeta Capl, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Članek obravnava razvoj digitalnih kompetenc pri študentih, bodočih učiteljih razrednega pouka, z uporabo virtualnega laboratorija Titration screen experiment pri pouku kemije. V raziskavi je sodelovalo 49 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki so po uporabi aplikacije izpolnili vprašalnik o svoji izkušnji. Rezultati so pokazali, da velika večina (skoraj 90 ) študentov pred tem ni imela izkušenj z uporabo računalniških aplikacij za naravoslovne poskuse, kar kaže na pomembno vrzel v njihovem dosedanjem izobraževanju. Kljub temu je aplikacija bistveno pripomogla k razumevanju koncepta titracije in je služila kot odlična priprava na kasnejše eksperimentalno delo v laboratoriju. Študenti so se pri uporabi osredotočili predvsem na proceduralno znanje, medtem ko so problemski kontekst (onesnaženje reke) večinoma spregledali. Kritično so ovrednotili tako pozitivne (nazornost, realizem) kot negativne (angleški jezik, tehnične omejitve) vidike aplikacije. Sklep raziskave je, da je vključevanje tovrstnih orodij v izobraževanje učiteljev ključno za razvoj njihovih digitalnih kompetenc in pedagoške presoje o smiselni rabi tehnologije, pri čemer virtualni laboratoriji predstavljajo pomembno dopolnilo, ne pa nadomestilo za praktično delo.
Ključne besede: virtualni laboratorij, titracija, naravoslovno izobraževanje, digitalne kompetence, bodoči učitelji razrednega pouka
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 163; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1008,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Samostojno spletno preverjanje znanja kot didaktično orodje za razvoj in refleksijo digitalnih zmožnosti bodočih učiteljev nemščineAndreja Retelj, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Dobro razvite digitalne kompetence sestavljajo pomemben del profesionalnih kompetenc sodobnih učiteljev tujih jezikov, saj jim omogočajo, da v svoj pouk učinkovito vključujejo digitalna orodja, s tem pa prispevajo k izboljšanju učnega procesa. Hkrati pa razvite digitalne kompetence učiteljem omogočajo tudi dostop do lastnega nadaljnjega strokovnega izobraževanja. V prispevku predstavljamo vpeljavo samostojnega spletnega preverjanja znanja kot pedagoškega orodja pri predmetu Didaktika nemščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z oblikovanjem nalog za samopreverjanje znanja smo želeli študentom omogočiti sprotno preverjanje razumevanja didaktičnih konceptov ter hkrati sistematično razvijati in reflektirati njihove digitalne kompetence. S pomočjo interaktivnih nalog, oblikovanih z orodjem H5P, ter sodelovalnih aktivnosti v spletni učilnici (kot so forumi, wikiji, klepetalnice in kolaborativno pisanje) smo želeli spodbuditi sprotno samoevalvacijo poznavanja temeljnih vsebin, razviti občutek za kakovost digitalnih virov, krepiti formativno vrednotenje znanja ter razvijati reflektivno zmožnost študentov. Z uporabo evropskega okvira DigCompEdu, ki nam je omogočil strukturirano opazovanje razvoja ključnih zmožnosti, prikazujemo, kako študenti s pomočjo aktivnega vključevanja v spletno samopreverjanje razvijajo svoje digitalne zmožnosti. V prispevku pokažemo, da digitalno podprto samopreverjanje ne prispeva zgolj k preverjanju usvojenih vsebin, temveč tudi k razvoju digitalne in reflektivne zmožnosti, ki sta ključnega pomena za načrtovanje pouka tujih jezikov.
Ključne besede: digitalne kompetence, DigCompEdu, didaktika nemščine, samopreverjanje, visokošolski pouk, bodoči učitelji
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 163; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Pogledi bodočih učiteljev na sodobno poučevanje naravoslovjaNataša Dolenc, Petra Furlan, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Cilj sodobne šole je oblikovati naravoslovno pismene posameznike, ki morajo biti kos zahtevam sodobne družbe, v kateri ima naravoslovje pomembno vlogo. Za dosego tega cilja pa mora učitelj/-ica izbrati sodobne strategije poučevanja, ki temeljijo na aktivnem delu učencev. V prispevku bomo prikazali, kakšni so pogledi bodočih učiteljev na sodobno poučevanje naravoslovja ter koliko izobraževanje in praksa vplivata nanje. Raziskava je bila izvedena s študenti tretjega letnika (N = 56) študijskega programa razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki še niso bili seznanjeni z vsebinami predmeta didaktika naravoslovja, in s študenti četrtega letnika (N = 28) študijskega programa razredni pouk po tem, ko so se s teoretičnimi in praktičnimi (laboratorijske vaje in nastopi) vsebinami o sodobnih vidikih poučevanja naravoslovja že seznanili. Študentje so izpolnili anketni vprašalnik z desetimi vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Nanašala so se na njihova prepričanja o tem, kako je treba poučevati naravoslovje: kakšni so po njihovem mnenju primerni pristopi, kakšen je njihov odnos do eksperimentalnega dela in dela z živim materialom, kako bi poučevali naravoslovje, da bi bilo za učence bolj zanimivo, ter kako bi načrtovali sodobni pouk naravoslovja. Anketne vprašalnike smo pregledali, analizirali in med seboj primerjali mnenja študentov tretjega in četrtega letnika.
Ključne besede: naravoslovje, sodobni pristopi poučevanja, bodoči učitelji, naravoslovna pismenost, didaktika naravoslovja
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 7468; Prenosov: 225
 Povezava na celotno besedilo |
