1. Vključenost v predšolsko izobraževanje: Dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za razvoj posameznika in družbe ter vseživljenjsko učenjeTina Štemberger, Sonja Čotar Konrad, Karmen Drljić, Sonja Rutar, Blaž Simčič, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Vpliv vključenosti otrok v predšolsko vzgojo na razvoj otrok in družbe je še vedno premalo raziskano področje. Dosedanje raziskave kažejo, da kakovostni predšolski programi pozitivno vplivajo na razvoj vseh otrok, posebej tistih iz socialno in ekonomsko manj spodbudnih okolij. Učinki se kažejo na področjih jezikovnega razvoja, socialne integracije, osebnostnega razvoja, zdravja, zaposljivosti ter vseživljenjskega učenja. V Sloveniji je dostopnost predšolske vzgoje visoka, vendar vsi otroci niso vključeni vanjo, zato je pomembno raziskati dejavnike, ki vplivajo na odločitve staršev glede vključitve otrok v vrtec.
Osrednji namen projekta je preučiti spodbudne in zaviralne dejavnike, ki prispevajo k odločitvi staršev za vključitev oziroma nevključitev otrok v predšolsko izobraževanje. Projekt bo razdeljen na dva vsebinska sklopa.
Prvi sklop bo namenjen identifikaciji dejavnikov, ki vplivajo na odločanje staršev o vključitvi otrok v vrtec. Preučevali bomo vpliv socialno-ekonomskega položaja družine, izobrazbe staršev, bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja. Posebno pozornost bomo namenili tudi temu, kako starši doživljajo vrtec kot institucijo, vključno s komunikacijo med strokovnimi delavci in starši, organizacijo dela, programom ter vrtčevskim okoljem.
Drugi sklop bo usmerjen v ugotavljanje razlik v razvoju otrok glede na njihovo vključenost v predšolsko izobraževanje. Raziskovali bomo socio-emocionalne spretnosti in predopismenjevalne veščine otrok ob vstopu v šolo. Pri tem bomo analizirali vpliv dolžine vključenosti v predšolsko vzgojo, starosti ob vključitvi, spola in starosti otroka, socialno-ekonomskega statusa družine, stopnje izobrazbe staršev, vrste bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja.
Projekt bo temeljil na empirični neeksperimentalni raziskavi, ki bo združevala kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. V raziskavo bodo vključeni prvošolci in njihovi starši. Podatke bomo zbirali z vprašalniki o spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikih vključevanja v predšolsko izobraževanje, intervjuji s starši, vprašalniki o socialnem vedenju otrok ter preizkusi predopismenjevalnih veščin. Kvalitativne podatke bomo analizirali z vsebinsko analizo, kvantitativne pa z različnimi statističnimi metodami, vključno z analizami razlik, povezanosti, regresijskimi modeli in večfaktorskimi analizami.
Glavni cilji projekta so: (1) ugotoviti ključne spodbujevalne in zaviralne dejavnike za vključitev otrok v predšolsko izobraževanje, (2) preučiti razvitost socio-emocionalnih spretnosti otrok ob vstopu v šolo ter dejavnike, ki nanjo vplivajo, in (3) analizirati značilnosti predopismenjevalnih spretnosti otrok ter povezavo teh spretnosti z vključenostjo v predšolsko vzgojo.
Rezultati projekta bodo prispevali k boljšemu razumevanju pomena predšolskega izobraževanja in dejavnikov, ki vplivajo na dostop do njega. Pridobljene ugotovitve bodo pomembne za razvoj pedagoške, psihološke in sociološke znanosti ter za oblikovanje politik, ki spodbujajo enake možnosti otrok, kakovostno zgodnje izobraževanje in uspešno vseživljenjsko učenje.
Ključne besede: predšolsko izobraževanje, enake možnosti, socio-emocionalni razvoj, predopismenjevalne spretnosti
Objavljeno v RUP: 29.06.2026; Ogledov: 130; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. Hotena nevednost in vrline mišljenja : vzgoja za kritični spoznavni značajTomaž Grušovnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ena glavnih težav tradicionalnega »modela informacijskega deficita«, ki se je uveljavil v komuniciranju znanosti, je motivirano izogibanje informacijam. Del tega je tudi hotena nevednost, ki postavlja pod vprašaj tradicionalni izobraževalni model »prenosa« ali »transfera« znanja, saj nevednost velikokrat ni posledica neinformiranosti, pač pa izmikanja spoznanju. To pa pomeni, da mora skrb za razvoj kritičnega mišljenja zajemati tudi posebno vzgojo mišljenja, ki mu sprejemanje potencialno neljubih zaključkov ne bo tuje. Hipoteza, ki jo ponuja pričujoče poglavje, je, da se zato morda splača dodatno posvetiti vrlinski epistemologiji in vzgoji spoznavnega značaja s poudarkom na spoznavnem pogumu in radovednosti.
Ključne besede: hotena nevednost, vrlinska epistemologija, radovednost, spoznavni pogum, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v RUP: 16.04.2026; Ogledov: 488; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (351,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Trajnostni razvoj rastlinske pridelave, predelave in prodajeŠtefan Bojnec, Drago Papler, 2025, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija se osredotoča na trajnostni razvoj rastlinske pridelave, predelave in prodaje v okviru lokalnih skupnosti, kjer ima kmetijstvo pomembno vlogo pri oblikovanju ekonomske, družbene in okoljske strukture v trajnostnem razvoju podeželja. Hrana ni zgolj osnovna dobrina, temveč temeljni vir energije za življenje, zato je razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na njeno pridelavo in distribucijo, ključno za dolgoročno vzdržnost lokalnih kmetijskih sistemov. Glavni cilj raziskave je bil preučiti mnenja različnih deležnikov o trenutnem stanju povpraševanja in ponudbe po kmetijsko-živilskih proizvodih ter povezanih storitvah, prepoznati obstoječe in potencialne tržne priložnosti ter analizirati ključne gradnike razvoja rastlinske pridelave, predelave in prodaje. V ospredju so bili tudi vloga izobraževanja ter motivacijski vidiki za vključevanje v ekološko kmetovanje. Za pridobitev podatkov je bila uporabljena metoda anketiranja, pri čemer smo s pomočjo statistične analize ugotovili pomembne dejavnike, ki vplivajo na kmetijsko dejavnost in zadovoljstvo z izobraževalnimi programi. Z regresijsko analizo smo preverili hipoteze o vplivu posameznih dejavnikov na kmetijsko ponudbo ter oblikovanje lokalnih kmetijskih politik. Faktorska analiza je omogočila identifikacijo povezanosti med posameznimi spremenljivkami ter razumevanje njihovega prispevka k širšim razvojnim vidikom trajnostnega razvoja. Rezultati raziskave potrjujejo pomen podeželja pri razvoju trajnostnega kmetijstva in posebej rastlinske pridelave, ki omogoča prostorske, socialne in naravne pogoje za izvajanje trajnostne pridelave. Analize so pokazale visoko stopnjo zanimanja anketiranih za ekološko pridelavo hrane, kar nakazuje večjo ozaveščenost o trajnostnih načelih med porabniki in ponudniki. Ocenjevanje kmetijsko-izobraževalnih programov s strani odraslih udeležencev je razkrilo pomembnost stalnega vseživljenjskega učenja in prenosa znanja za izboljšanje kmetijske prakse ter krepitev konkurenčnosti na trgu. Ugotovitve kažejo tudi na potrebo po večji podpori lokalnim pobudam in spodbudam, ki bi še dodatno okrepile tržno vlogo lokalno pridelane hrane in razvoj kratkih oskrbnih verig z nizkim ogljičnim odtisom. Znanstvena monografija tako prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja kmetijstva v lokalnem okolju, pri čemer poudarja pomen medsebojnega povezovanja deležnikov, sistemskega načrtovanja in vključevanja trajnostnih vidikov v vse faze kmetijske proizvodnje – od pridelave do končne prodaje.
Ključne besede: ekonomska uspešnost, kmetijstvo, podeželje, trajnostni razvoj, kmetijska pridelava, kmetijsko povpraševanje, kmetijska ponudba, izobraževanje, raziskava, statistična analiza, korelacijska analiza, regresijska analiza
Objavljeno v RUP: 25.03.2026; Ogledov: 408; Prenosov: 24
Celotno besedilo (14,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pregled političnega spodbujanja trajnostnega razvoja v Evropski uniji s pomočjo vseživljenjskega izobraževanjaDejan Hozjan, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je iskanje odgovora na vprašanje, kakšno vlogo ima vseživljenjsko izobraževanje pri spodbujanju trajnostnega razvoja v Evropski uniji. Trajnostni razvoj predstavlja pomemben koncept razvoja Evropske unije od 70. let prejšnjega stoletja dalje. Kljub temu da so v ospredju trajnostnega razvoja okoljevarstvena vprašanja in ohranjanje narave za sedanje ter prihodnje generacije, pa je okoljevarstvo tesno povezano z gospodarskim in s socialnim razvojem Evropske unije (in sveta). Tako gospodarski razvoj ne sme biti prvenstveno namenjen povečevanju kapitala, ampak mora temeljiti na ohranjanju blaginje in enakosti za vse ter ohranjanju okolja in naravnih virov. Ob tem pa se postavlja vprašanje, na kakšen način lahko vseživljenjsko izobraževanje pripomore k ozaveščanju prebivalcev Evropske unije o trajnostnem razvoju. Že od Lizbonske strategije je jasno, da se snovalci politike Evropske unije jasno zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja, ki predstavlja platformo za prenos strateških dokumentov s področja trajnostnega razvoja v neposredno realnost.
Ključne besede: Evropska unija, trajnostni razvoj, vseživljenjsko izobraževanje, okoljevarstvo, gospodarski razvoj
Objavljeno v RUP: 09.03.2026; Ogledov: 473; Prenosov: 20
Celotno besedilo (97,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Stališča učiteljev do poučevanja na prilagojenem programu : magistrsko deloNastja Venko, 2025, magistrsko delo Ključne besede: učitelji, redni program, prilagojen program, nižji izobrazbeni standard, otroci s posebnimi potrebami, nadomeščanja, stališča učiteljev, inkluzivno izobraževanje
Objavljeno v RUP: 03.02.2026; Ogledov: 720; Prenosov: 29
Celotno besedilo (745,04 KB) |
