1. Hotena nevednost in vrline mišljenja : vzgoja za kritični spoznavni značajTomaž Grušovnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ena glavnih težav tradicionalnega »modela informacijskega deficita«, ki se je uveljavil v komuniciranju znanosti, je motivirano izogibanje informacijam. Del tega je tudi hotena nevednost, ki postavlja pod vprašaj tradicionalni izobraževalni model »prenosa« ali »transfera« znanja, saj nevednost velikokrat ni posledica neinformiranosti, pač pa izmikanja spoznanju. To pa pomeni, da mora skrb za razvoj kritičnega mišljenja zajemati tudi posebno vzgojo mišljenja, ki mu sprejemanje potencialno neljubih zaključkov ne bo tuje. Hipoteza, ki jo ponuja pričujoče poglavje, je, da se zato morda splača dodatno posvetiti vrlinski epistemologiji in vzgoji spoznavnega značaja s poudarkom na spoznavnem pogumu in radovednosti.
Ključne besede: hotena nevednost, vrlinska epistemologija, radovednost, spoznavni pogum, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v RUP: 16.04.2026; Ogledov: 639; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (351,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Terensko preverjanje kot kot epistemološki postopek : preverjanje značilnosti, prepoznanih s pomočjo zračnega laserskega skeniranja na KrasuDimitrij Mlekuž Vrhovnik, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava terensko preverjanje kot del interpretativnega procesa, v katerem se arheološka vednost oblikuje skozi postopno prepletanje različnih virov, od interpretacije posnetkov zračnega laserskega skeniranja do empiričnih preverjanj na terenu. Na območju Divaškega Krasa in Vrhe smo izmed številnih pozitivnih oblik, prepoznanih na posnetkih zračnega laserskega skeniranja, izbrali sedem kompleksov značilnosti in na terenu preverili nekaj tipičnih primerov. Rezultati so potrdili, dopolnili in okrepili interpretacijo, da gre za večinoma prazgodovinske antropogene strukture, ter razjasnili njihovo funkcijo in umeščenost v arheološko krajino. Terenska preverjanja so obenem razkrila veliko notranjo variabilnost v navidezno enotnih tipih značilnosti. Prispevek predstavlja primer refleksivnega pristopa k interpretaciji podatkov zračnega laserskega skeniranja, kar postaja vse pomembnejše v luči naraščajoče rabe avtomatskih sistemov in umetne inteligence v arheologiji.
Ključne besede: zračno lasersko skeniranje, terensko preverjanje, arheološka interpretacija, arheološka krajina, prazgodovina, arheološka epistemologija, Divaški Kras
Objavljeno v RUP: 21.01.2026; Ogledov: 729; Prenosov: 20
Celotno besedilo (6,80 MB) |
3. Raba umetne inteligence pri učenju in poučevanju v obveznem izobraževanju : integrativni pregled literatureAndreja Klančar, Tina Lekan Kraševec, Tina Štemberger, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca (UI) je postala del našega vsakdana, pri čemer se, ko gre za področje vzgoje in izobraževanja, tako v javnosti kot tudi v stroki pojavljajo različni argumenti za in proti njeni rabi v vzgojno-izobraževalni praksi. Prav zato smo želeli preveriti, kaj kažejo doslej opravljene raziskave, in sicer smo iskali odgovora na dve vprašanji: (i) kakšne vrste raziskav o rabi UI v obveznem izobraževanju so bile opravljene doslej ter (ii) kaj kažejo izsledki raziskav o rabi UI v obveznem izobraževanju. V ta namen smo opravili integrativni pregled literature, ki je temeljil na protokolu PRISMA. Iskanje literature je bilo izvedeno v podatkovnih bazah Scopus, Web of Science in ACM Digital Library z uporabo vnaprej določenih vključitvenih ter izključitvenih kriterijev. V končno vsebinsko analizo je bilo vključenih skupno šest prispevkov. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo vsebinske analize. Ugotovili smo, da je področje rabe umetne inteligence v obveznem izobraževanju izjemno slabo raziskano. Rezultati obstoječih raziskav nakazujejo, da je treba učencem omogočiti, da aktivno participirajo pri odločitvah o rabi UI pri učenju in poučevanju ter da je učiteljevo razumevanje vloge UI v izobraževanju pomemben dejavnik vključevanja UI. Slednje mora seveda podpirati tudi vodstvo šole, pri čemer se kot trenutno zelo smiselna usmeritev zdi sodelovanje šole z zunanjimi strokovnjaki, ki bi učitelje opolnomočili na tem področju. Analiza pokaže tudi, da so bile raziskave večinoma izpeljane na osnovi kvantitativnega raziskovalnega pristopa, s čimer je smiselno tudi intenzivneje nadaljevati, saj so rezultati teh raziskav ključni tako za (i) oblikovanje izobraževalne politike, ki temelji na empiričnih dokazih, kot tudi (ii) za smiselno implementacijo uporabe UI v neposredni vzgojno-izobraževalni praksi
Ključne besede: umetna inteligenca, obvezno izobraževanje, izobraževalna politika, epistemologija
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 817; Prenosov: 12
Celotno besedilo (236,51 KB) |
4. Epistemologija vrlin in NezemljaniDanilo Šuster, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Širokomiselnost je osrednja epistemska vrlina. V članku analiziram izpeljavo: »Nihče ni dokazal, da ne p. Mogoče je, da p. Zato bi morali biti širokomiselni glede resnice p.« Sklep je neupravičen, kadar sklepanje začenjamo z ignoranco (intelektualna pomanjkljivost), izpeljemo šibko epistemsko možnost (golo združljivost z védenjem) in sklenemo z golo odprtostjo. A tudi nevednost, ki ni ignoranca, ne vodi vedno do krepke epistemske možnosti. Skeptični argumenti niso prepričevalni (prvi premisi lahko utemeljeno nasprotujemo), vendar niso zmotni (ne temeljijo na ignoranci). Resnost dane možnosti je včasih odvisna od pragmatičnih dejavnikov. Sprejemam razliko med agnosticizmom kot nevtralno epistemsko držo in raziskovalno usmerjenim vzdržanjem sodbe. Nekatera vprašanja so nerešljiva, gre za globoko nevednost, zaradi katere širokomiselnost ni upravičena. Spoznavnoteoretske dileme ponazarjam z aktualno temo neprepoznanih anomalnih pojavov (nap, angl. uap – unindentified anomalous phenomena.
Ključne besede: epistemologija vrlin, širokomiselnost, nevednost, epistemska možnost, skepticizem, vzdržanje sodbe
Objavljeno v RUP: 26.05.2025; Ogledov: 1035; Prenosov: 36
Celotno besedilo (186,44 KB) |
5. Svetlopolti raperji in temnopolta epistemologija : Eminem in ZlatkoAndreja Uršič Cergol, 2016, diplomsko delo Ključne besede: rap, svetlopolti raperji, temnopolta epistemologija, nenapisana pravila, Eminem, Zlatko, odrske in zaodrske vloge, "ostati resničen" in "frontin", popularna glasba, zaključna dela
Objavljeno v RUP: 15.06.2020; Ogledov: 3547; Prenosov: 53
Celotno besedilo (553,09 KB) |
6. Zgodnja zgodovina vzhodnoalpskega prostora pri Josipu Grudnu : zaključno deloRobert Selan, 2018, diplomsko delo Ključne besede: zgodovinopisje, nacionalna zgodovina, Slovenci, zgodnji srednji vek, Karantanija, Avguštin, epistemologija, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Historia Langobardorum, Fredegarjeva kronika, zaključna dela
Objavljeno v RUP: 10.07.2019; Ogledov: 24367; Prenosov: 122
Celotno besedilo (490,57 KB) |
