1. Pojavnost in vrste nasilja nad zdravstvenimi delavci v obalno-kraški regijiAnuška Dinić Nemanić, Lana Gorinjac, Gabriela Laznik Zalaznik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Največ nasilja na delovnem mestu se dogaja v zdravstveni stroki, zato je bil namen pilotne raziskave ugotoviti, kakšno je stanje v zdravstvenih ustanovah obalno-kraške regije Republike Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 44 udeležencev iz različnih zdravstvenih ustanov. Izpostavljenost besednemu, telesnemu in spolnemu nasilju smo preverjali z Lestvico zaznavanja pogostosti agresije (popas). Rezultati kažejo, da je besedno nasilje najpogostejša oblika nasilja, sledijo ji pasivno agresivno vedenje in druge oblike netelesnega nasilja, medtem ko so telesno nasilje, samopoškodovalna vedenja in spolno nasilje redkejši. Statistična analiza ni pokazala pomembne povezave med dolžino delovne dobe in pogostostjo nasilja, prav tako spol ni bil pomemben napovedovalec izpostavljenosti nasilju. Zaposleni se z nasiljem najpogosteje soočajo sami, brez iskanja podpore pri nadrejenih ali uporabe obstoječih intervencij, čeprav so ti mehanizmi večinoma na voljo. Udeleženci so izrazili potrebo po dodatnih izobraževanjih na področju komunikacije, deeskalacije konfliktov in učinkovitega soočanja z nasilnimi situacijami. Pilotna raziskava izpostavlja nujnost jasnih protokolov za prijavo nasilja, izboljšanja organizacijske podpore ter večjega ozaveščanja o vplivu nasilja na dobrobit zaposlenih. Ugotovitve lahko služijo kot osnova za razvoj preventivnih ukrepov in izboljšanje delovnega okolja v zdravstvenih ustanovah, s čimer bi okrepili varnost in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročno zmanjšali pojavnost nasilnih incidentov.
Ključne besede: nasilje, zdravstveni delavci, popas, intervencije
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 401; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (171,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Glasbeni obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana - doživljanja in opažanja študentov glasbeKatarina Habe, Nina Suljić, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje obravnava učinke izvedbe glasbenih obiskov kot oblike glasbenih intervencij na njihove izvajalce (študente glasbe). Namen raziskave je bil preučiti, kaj študenti doživljajo in opažajo med glasbenimi obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Glasbene obiske smo teoretično utemeljili izhajajoč iz koncepta skupnostnih glasbenih dejavnosti, ki se izvajajo v živo. V raziskavi je sodelovalo deset študentov Akademije za glasbo UL. Podatki so bili zbrani s pomočjo odprtih vprašalnikov po izvedenih glasbenih obiskih na različnih oddelkih Pediatrične klinike. Uporabljena je bila kvalitativna induktivna tematska analiza po smernicah Virginie Braun in Victorie Clarke (2006). Iz odgovorov smo izluščili štiri osrednje teme: moč glasbe, osebnostna rast študentov, čustveni odzivi študentov ter odzivi socialnega okolja. Ugotovitve potrjujejo pozitiven učinek glasbenih obiskov na študente glasbe, saj so jih spodbudili k osebnostni rasti, doživljanju blagostanja ob deljenju glasbenega poslanstva, zmanjševanju občutkov izvajalske anksioznosti ob nastopanju ter prepoznavanju zdravilne moči glasbe v bolnišničnem okolju na vse socialne deležnike (paciente, njihove starše, zdravstveno osebje in izvajalce glasbenih intervencij). V poglavju izpostavimo pomen vključevanja socialnoterapevtske vloge glasbe v akademsko glasbeno izobraževanje z namenom krepitve blagostanja tako izvajalcev kot prejemnikov glasbenih intervencij.
Ključne besede: glasbeni obiski, glasbene intervencije, pediatrična bolnišnica, študenti glasbe, živa glasba, refleksije študentov
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 619; Prenosov: 2
Celotno besedilo (427,05 KB) |
4. Žalovanje otroka ob izgubi starša : razumevanje potreb in pristopov za podporo v zgodnjem otroštvuMaja Bećirović, 2025, magistrsko delo Ključne besede: žalovanje otrok, izguba starša, zgodnje otroštvo, čustvena podpora, vrtec, empatija, vzgojitelji, intervencije
Objavljeno v RUP: 24.10.2025; Ogledov: 852; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,20 MB) |
5. |
6. |
7. Po koncu : žalovanje in reintegracija bližnjih po samomoruVita Poštuvan, 2022, znanstvena monografija Opis: Samomor je velik družbeni in javno-zdravstveni problem. Najbolj neposredne posledice čutijo bližnji po samomoru. Osrednja tema študije je razumevanje njihovega doživljanja, žalovanja in proces reintegracije. /// Raziskava temelji na principih kvalitativnega raziskovanja. Analizirali smo šestnajst poglobljenih polstrukturiranih intervjujev z bližnjimi po samomoru, ki so se razlikovali glede na demografske podatke, odnos, ki so ga imeli s pokojnikom, časovno oddaljenostjo od njegove smrti, in soočanje s samomorom. Povprečen intervju je trajal 113 minut. Po principih utemeljene teorije smo podatke analizirali z začetnim, fokusiranim in kodiranjem po osi. /// Študija omogoča celostno razumevanje žalovanja in reintegracije bližnjih po samomoru, ter možnosti intervencij zanje. Uporaba utemeljene teorije je primer izvirnega metodološkega pristopa h kompleksni temi.
Ključne besede: etiologija, epidemiologija, doživljanje, krivda, intervencije, družinski odnosi, navezanost, reintegracija, interpretacija, suicidologija, kvalitativno raziskovanje, elektronske knjige
Objavljeno v RUP: 03.11.2023; Ogledov: 2407; Prenosov: 37
Celotno besedilo (14,84 MB) |
8. |
9. |
10. |
