1. Ekonomski dejavniki kot motivacija za učenje in uporabo italijanščine na dvojezičnem območju slovenske IstreRok Kobal, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Ekonomski dejavniki igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju in krepitvi določenega (manjšinskega) jezika, saj predstavljajo eno izmed glavnih motivacijskih točk za njegovo učenje in uporabo med prebivalstvom. Članek je zato usmerjen k analizi ekonomskih spremenljivk znanja italijanščine kot manjšinskega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre. Glavni cilj prispevka je ugotoviti, v kolikšni meri ekonomski dejavniki vplivajo na stališče posameznika do manjšinskega jezika oz. v kolikšni meri ekonomske spremenljivke oblikujejo željo in motivacijo za učenje ter uporabo italijanščine v vsakdanjem življenju. V okviru članka je predstavljen ekonomski položaj italijanščine v javnem in zasebnem sektorju, na podlagi anketnih vprašalnikov je analiziran odnos učencev, dijakov in njihovih staršev do ekonomskih spremenljivk znanja italijanščine v primerjavi z angleščino, narejena pa je tudi primerjava med odgovori anketirancev z dvojezičnega območja in tistimi izven dvojezičnega območja, ki živijo v bližini slovensko-italijanske meje.
Ključne besede: italijanščina, krepitev jezika, ekonomski dejavniki, manjšinski jezik, jezik okolja
Objavljeno v RUP: 21.07.2026; Ogledov: 268; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (735,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Izkustveni in sodelovalni pristop poučevanja italijanščine kot J2 za trajnostno družbo prihodnosti : primer ustnega sporočanja in sporazumevanja v petem razredu slovenskih osnovnih šol na dvojezičnem območjuVesna Vojvoda Gorjan, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem članku predstavljamo izkustveni in sodelovalni pristop poučevanja italijanščine kot J2, ki ga izvajamo pri pouku J2 v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre. Izhajamo iz predpostavke, da neformalno poučevanje drugega jezika na šoli poteka tudi na hodniku, ko učenec svojo »maestro« pozdravi v italijanščini. Poudarek je na rabi jezika v procesu poučevanja. V uvodu smo pregledali učni načrt ter dokument Dodatek k SEJU, ki narekujeta izvajanje pouka italijanščine kot J2 v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem območju. Raziskave potrjujejo, da so »jezikovni in kognitivni procesi učenja drugega jezika pri mlajših otrocih večinoma podobni procesom prvega jezika« (Brown, 2000, str. 75). V razredu, kjer učitelj sproščeno poučuje v ciljnem jeziku, učenec razvije zmožnost posnemanja ter avtonomije uporabe istega jezikovnega koda. Pri takem pristopu smo v 5. razredu zaznali večji spontani jezikovni odziv v drugem jeziku kot v skupinah, kjer učitelj uporablja klasično slovnično-prevajalsko metodo. Podatke za raziskavo smo zbirali v slovenskih osnovnih šolah na dvojezičnem območju slovenske Istre. Da bi ugotovili razlike v jezikovnih zmožnostih v italijanščini, so učenci ob začetku in koncu šolskega leta pisali test ter sodelovali v intervjuju. Za analizo podatkov je bila ključnega pomena učiteljeva raba jezika pri pouku. V eksperimentalno skupino (ES) smo vključili oddelke, kjer je učitelj uporabljal pretežno italijanščino, v kontrolno skupino (KS) pa oddelke, kjer je učitelj uporabljal pretežno slovenščino. V raziskavi smo opravili kvantitativno in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Z ugotovitvami spodbujamo učitelje italijanščine kot J2 k aktivni rabi ciljnega jezika pri pouku ter vključitev učencev v avtentično dvojezično okolje.
Ključne besede: italijanščina kot J2, didaktika poučevanja, izkustveni pristop poučevanja, raba ciljnega jezika, sporazumevalna zmožnost
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 795; Prenosov: 8
Celotno besedilo (112,65 KB) |
3. |
4. |
5. Analiza vitalnosti in percepcije italijanskega jezika med mladimi na dvojezičnem območju slovenske Istre ter proučitev strategij za njuno izboljšanje na podlagi modela treh partnerjev : doktorska disertacijaRok Kobal, 2024, doktorska disertacija Ključne besede: italijanščina, manjšinjski jezik, drugi jezik, dvojezičnost, slovenska Istra, jezikovna revitalizacija, model COD, model treh partnerjev, jezikovna vitalnost, doktorske disertacije
Objavljeno v RUP: 11.06.2024; Ogledov: 2429; Prenosov: 115
Celotno besedilo (3,25 MB) |
6. Domače živali v frazeologiji : primerjalna analiza zoonimnih frazemov v slovenskem, italijanskem in angleškem jezikuVanessa Turk, 2021, diplomsko delo Ključne besede: frazeologija, frazemi, zoonimna frazeologija, domače živali v frazemih, slovenščina, italijanščina, angleščina, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 09.02.2022; Ogledov: 3053; Prenosov: 74
Celotno besedilo (934,59 KB) |
7. |
8. Poučevanje in učenje italijanščine na narodnostno mešanem območju Slovenske IstreMetka Malčič, Nives Zudič Antonič, 2016, izvirni znanstveni članek Ključne besede: italijanščina, poučevanje, učenje, manjšinski jeziki, raziskave, večjezičnost, različnost, Istra, Slovenija
Objavljeno v RUP: 20.11.2021; Ogledov: 11425; Prenosov: 16
Celotno besedilo (314,44 KB) |
9. Informacijske tehnologije v učnem procesu drugega jezika : poučevanje italijanščine kot drugega jezika v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem območju slovenske IstreMaja Gržina Cergolj, 2020, doktorska disertacija Ključne besede: informacijska tehnologija, italijanščina, drugi jezik, jezik okolja, medkulturne komunikacijske zmožnosti, osnovna šola, poučevanje, rojeni digitalci, šolsko okolje, virtualno okolje, učenje, življenjsko okolje, slovenska Istra, doktorske disertacije
Objavljeno v RUP: 12.10.2020; Ogledov: 6286; Prenosov: 132
Celotno besedilo (3,21 MB) |
10. Italijansko-slovenski jezikovni stik v govoru pripadnikov italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri : doktorska disertacijaJerneja Umer, 2017, doktorska disertacija Ključne besede: spontani govorjeni jezik, jeziki v stiku, kodno preklapljanje, odnos do jezika, italijanska narodna skupnost, slovenska Istra, italijanščina, slovenščina, doktorske disertacije
Objavljeno v RUP: 15.06.2020; Ogledov: 9799; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,02 MB) |
