1. |
2. Kraja in z njo povezana neželena vedenja v neživilskih trgovinahJerneja Lovšin, Nika Maznik, Rene Paskal Miholač, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen raziskave je bil raziskati pojavnost in motive za s krajo povezana neželena vedenja v neživilskih trgovinah. Uporabili smo kvalitativni pristop k raziskovanju, in sicer strukturiran intervju, v izvedbo katerega je privolilo 14 redno zaposlenih posameznikov v neživilskih trgovskih poslovalnicah. Z razumevanjem tehnik nevtralizacije smo ugotovili, da so najpogostejša neželena vedenja kraja inventarja, podarjanje neavtoriziranih popustov in opravljanje storitev, katerih plačilo ne pride do organizacije. Motivacija za tovrstna dejanja je raznolika in najbolj izvira iz (pre)nizkih plač, slabih delovnih pogojev, priložnosti za krajo, ohranjanja oz. vzpostavljanja dobrega odnosa s strankami in pomanjkanja nadzora s strani nadrejenih. V namen zmanjšanja pojavnosti neželenih vedenj na delovnem mestu bi bilo smiselno izboljšati plačne pogoje, ustvariti spodbudno in motivirajoče delovno okolje za zaposlene ter vzpostaviti učinkovite nadzorne sisteme, ki bi zaposlenim nudili strukturiranost dela in jasna pričakovanja, ob tem pa bi ohranjali ravnovesje med nadzorom in občutkom zaupanja. Vodstvo bi moralo na podlagi lastnega zgleda zaposlene spodbujati k etičnemu in odgovornemu ravnanju, prav tako pa bi moralo poskrbeti za pošteno ter enakopravno obravnavo vseh, odprto ter redno komunikacijo in priznavanje ter nagrajevanje dosežkov.
Ključne besede: kraja, neželena vedenja, delovno mesto, organizacijska kultura, tehnike nevtralizacije
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 222; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (167,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vodstveni ukrepi za nadzor nad odtekanjem informacij v IT podjetjih na območju obalno-kraške regijeLucija Kozina, Pina Stojan, Zala Strniša, Zala Zadel, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava preučuje vodstvene ukrepe za preprečevanje odtekanja informacij v i t-podjetjih v obalno-kraški regiji, pri čemer se osredotoča na tehnične, organizacijske in človeške dejavnike, ki vplivajo na varnost podatkov. Odtekanje informacij, bodisi nenamerno zaradi človeških napak in nezadostne ozaveščenosti bodisi namerno zaradi neetičnega ravnanja, predstavlja resno grožnjo sodobnim podjetjem. Raziskava temelji na kvalitativni analizi intervjujev, ki so razkrili, da ima vodstvo ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti podatkov. Zaposleni vodstvu pripisujejo odgovornost za jasno komuniciranje politik, zagotavljanje rednega usposabljanja in spodbujanje organizacijske kulture, ki poudarja pomen varnosti. Ključni ukrepi vključujejo šifriranje, sisteme za zaznavanje vdorov, omejevanje dostopa in fizične varnostne rešitve, usposabljanje zaposlenih in uporabo sistemov preprečevanja uhajanja podatkov. Udeleženci so hkrati izpostavili izzive, kot so pomanjkanje stalnega usposabljanja, slaba komunikacija med oddelki in nizka raven ozaveščenosti zaposlenih, kar pogosto oslabi učinkovitost varnostnih praks. V raziskavi poudarjamo, da uspešna zaščita podatkov zahteva celovit pristop, ki združuje napredne tehnične rešitve z učinkovitim vodstvom in aktivno vključenostjo zaposlenih. Poleg tega nove oblike dela, kot je delo na daljavo, prinašajo dodatne izzive, ki zahtevajo prilagoditev obstoječih varnostnih politik.
Ključne besede: varnost podatkov, odtekanje informacij, i t-podjetja, vodstveni ukrepi, organizacijska kultura
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 236; Prenosov: 2
Celotno besedilo (166,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Napodobovatelé, spojenci a rivalové : česko-slovinské a slovinsko-české kulturní kontakty v 19. stoletíJonatan Vinkler, 2026, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija je v celoti posvečena češko-slovenskim kulturnim stikom v obdobju narodne prebuje in romantike/postromantike (z obsežno predzgodovino in posameznimi razlagalnimi "posegi" v poznejši čas). Tako gre za delo, ki predstavlja temeljno znanstveno študijo za obravnavana vprašanja. Študija opozarja na podobnosti in različnosti med deželami krone sv. Václava, ki so tvorile zaključeno zgodovinskopravno in v veliki meri tudi etnično enoto, in deželami Notranje Avstrije, kjer so živeli Slovenci, ki se pri svojih mejah niso mogli naslanjati ne na zgodovino ne na etnične meje. Delo ugotavlja, da se je oblikovanje narodne zavesti pri Čehih moglo nasloniti na ideologijo historičnega prava, medtem ko Slovenci te možnosti niso imeli oziroma je niso znali poiskati. Nadalje ugotavlja, da so bili v obdobju, ki je še prisegalo na historično pravo, Čehi korak pred Slovenci in so slednjim služili za zgled. To se je kazalo vse do konca obravnavanega obdobja, ko so Slovenci kljub pomislekom o pristnosti dozdevno srednjeveških Rokopisov kraljedvorskih in zelenogorskih le-te prevedli (Kopitar jih je vseskozi imel za ponaredke). Narodnorazvojna logika je Slovence večkrat silila v podrejen položaj nasproti Čehom, čeprav slovenski učenjaki in pesniki niso zaostajali za češkimi (Kopitar in Prešeren sta češke sodobnike celo presegala). V slovensko-češki smeri delo opozarja na poudarjeno individualne stike: za posamezne češke kulturne delavce so bila zanimiva nekatera dela slovenske književnosti (npr. Prešernova). Študija ugotavlja, da so češko-slovenski in slovensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju presegli raven običajne kulturne izmenjave med dvema narodoma; v obeh premerih je šlo za naklonjenost med razumniki enega in drugega naroda, ki so čutili nekakšno medsebojno "krvno vez". Slednja pa ni bila samo posledica ideologije panslavizma, ki se je kot odgovor na tendenco vsenemškega združevanja pojavila v predmarčnem času, ampak tudi podobnih problemov (centralizacija, nerazvitost kulturne "infrastrukture" …). Delo, ki je namenjeno strokovnemu (slovenističnemu, slavističnemu in zgodovinarskemu) ter širšemu humanističnemu občinstvu, zlasti bralcem, ki se ukvarjajo z vprašanji slovenske narodne identitete in njene geneze v 19. stoletju v primerjavi z narodno genezo ostalih srednjeevropskih slovanskih narodov, predvsem Čehov, je temeljita znanstvena študija, ki zelo uspešno združuje avtorjevo večstransko strokovno zanimanje. Presega paradigmo klasične filologije v smislu moderne kulturne oz. intelektualne zgodovine. Študija izkazuje neoporečno pojmovanje interdisciplinarnosti: argumenti in metodologije posameznih strok se ne mešajo – primerjajo in dopolnjujejo se edino rezultati, ki so dobljeni na podlagi različnih pristopov. To je opaziti tudi v uporabljeni literaturi, ki je neobičajno široka, delo pa je v prenekateri točki utemeljeno na doslej pri nas še neuporabljenih primarnih virih (tu velja omeniti zlasti Šafaříkovo/Šafárikovo in Gebauerjevo zapuščino, ki se hrani v Pragi). Monografija ni pomembna samo za obravnavo češko-slovenskih stikov, temveč tudi v širšem slavističnem kontekstu – kot vzorčni primer preučevanja medsebojnega vpliva(nja) dveh kultur. Kot tako bo mogla služiti kot vzor pri izpeljavi podobnih raziskav odnosov med Slovenci in drugimi slovanskimi, pa tudi neslovanskimi narodi (zlasti sosedi).
Ključne besede: slovensko-češki kulturni stiki, 19. stoletje, interpretacija in recepcija literarnih del, romantika (literatura), nacionalizem v književnosti, literatura in družba, Rokopis Kraljedvorski, Rokopis zelenogorski, slovanstvo, jezik in kultura, Češka, Slovenija, kulturni stiki
Objavljeno v RUP: 27.03.2026; Ogledov: 370; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. |
8. Avtofagija pri Tiffanyju : diplomsko deloMagdalena Strniša, 2025, diplomsko delo Ključne besede: telesni fragmenti, identiteta, potrošniška kultura, ameriške sanje, avtofagija, groteskne/nenavadne oblike, luksuz in razpadanje, popularna kultura
Objavljeno v RUP: 15.10.2025; Ogledov: 552; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,17 MB) |
9. |
10. |
