1. Kulturnopolitični milje obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljevAleš Gabrič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Konec 2. svetovne vojne na slovenskih/jugoslovanskih tleh je prinesel bistvene spremembe za delovanje kulturnih društev. Komunistični prevzem oblasti je oviral avtonomnost delovanja kulturnih društev, nekatera pa preprosto ukinil, federalizacija države s priznanjem več narodov pa je omogočila snovanje poklicnih ustanov in društev po nacionalnem ključu, kar je pred vojno ovirala teza o enotnem srbsko-hrvaško-slovenskem narodu. Spremembe, ki jih je prineslo leto 1945, so čutila tudi slovenska glasbena društva, saj nekatera predvojna niso mogla več delovati, na nitki pa je visel tudi obstoj Glasbene matice, ki je pred desetletji obvladovala velik del glasbene scene na Slovenskem. Društvo slovenskih skladateljev je bilo kot stanovsko društvo ustanovljeno decembra 1945. Združilo je skladatelje v Sloveniji in imelo nacionalni značaj, upoštevati pa je moralo tudi ideološkega, saj je njegovo delovanje nadziral državni aparat, ki je vplival na izbor članstva in na njegovo dejavnost. Ta je bila sprva skromnejša od glasbenih društev pred vojno, saj so številne dejavnosti monopolizirale državne ustanove. Ukrep državne oblasti proti posamezniku je npr. lahko pomenil tudi onemogočanje zaposlitve v državni ustanovi ali članstva v stanovskem društvu, izdajanje glasbenega tiska pa so si prisvojila državna založniška podjetja. Šele spremembe kulturne politike po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je na kulturno sceno v začetku petdesetih let prinesel več svežine. To so občutila tudi kulturna društva, tudi Društvo slovenskih skladateljev, saj so se začele možnosti bolj avtonomnega odločanja širiti, na pomenu pa je pridobilo zagovarjanje stanovskih interesov.
Ključne besede: Društvo slovenskih skladateljev, ustanovitev, Danilo Švara, kulturna politika, Koncertna poslovalnica za Slovenijo
Objavljeno v RUP: 10.03.2026; Ogledov: 568; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (193,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Prevod med obrobjem in središčem : primer romana To noč sem jo videlTjaša Panker, 2019, magistrsko delo Ključne besede: prevajanje, literarno prevajanje, kulturna politika, Slovenija, slovenska književnost, prevajanje iz slovenščine, svetovni prevodni sistem, središče, obrobje, magistrske naloge, translation, literary translation, cultural politics, Slovenia, Slovene literature, translation from Slovene, translation as a cultural world-system, centre, periphery
Objavljeno v RUP: 27.11.2019; Ogledov: 6392; Prenosov: 117
Celotno besedilo (893,23 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Preobrazba mestne podobe Ljubljane z javnimi zavodi po letu 2007Aleš Ogorevc, 2010, diplomsko delo Ključne besede: javni zavodi, Mestna občina Ljubljana, urbani razvoj, ustvarjalnost, kulturna politika, upravljanje mesta, družbena geografija, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 5132; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,84 MB) |
