1. |
2. |
3. |
4. |
5. Pomen vodene razprave v simulacijah visoke stopnje posnemanja resničnostiIgor Karnjuš, Miljenko Križmarić, Damjan Zazula, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Vodena razprava (angl. debriefing) je najpomembnejši del učenja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, v kateri mentor pozove učeče se, da kritično ocenijo znanje in spretnosti, ki so jih pokazali med izvedbo scenarija. Kljub številnim raziskavam, ki proučujejo izobraževanje s simulacijami, je področje vodene razprave še razmeroma slabo opredeljeno. V prispevku so o sodobni literaturi povzete bistvene značilnosti vodene razprave, njene faze, tehnike in metode. Poudarjena je vloga mentorja, saj je učinkovitost vodene razrave v veliki meri odvisna ravno od njegove usposobljenosti. Podane so smernice, s katerimi mentor lahko oceni lastno uspešnost pri vodenju razprave. Prav tako je izpostavljen pomen pri kontinuiranem izobraževanju v kliničnem okolju, saj vodena razprava omogoča oceno uspešnosti izvedbe klinične obravnave in možnosti postavljanja novih strategij s ciljem doseči večjo usposobljenost zdravstvenega tima. Čeprav je vodena razprava temelj izobraževanja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, je tudi pomemben način učenja v kliničnem okolju. Mnogi vidiki vodene razprave so še vedno slabo raziskani, zato bo temu segmentu v prihodnosti potrebno nameniti večjo pozornost.
Ključne besede: vodena razprava, simulacije visoke stopnje posnemanja resničnosti, simulatorji bolnika, metode učenja, mentorji
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 3769; Prenosov: 17
 Povezava na celotno besedilo |
6. Refleksija: pot do profesionalne identitete in pomemben vir spoznanj o samozaznavi študentov predšolske vzgoje in njihovih mentorjev v javnih vrtcihSonja Čotar Konrad, Sonja Rutar, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Izhajajoč iz spoznanj Korthagna (2004), da za uspešno poklicno delovanje niso dovolj izključno pridobljene kompetence, pač pa tudi reflektiranje svojega poklicnega poslanstva in identitete, samoizpraševanje o lastnem doživljanju poklica, prepričanjih in vrednotah ter razlogih za opravljanje poklica, nas je zanimal vsebinski vidik vodene refleksije kot aktivne konstrukcije in rekonstrukcije poklicne identitete pri študentih predšolske vzgoje in njihovih mentorjih % vzgojiteljicah v vrtcih. V skladu z realističnim pristopom (Korthagen 2001) smo na podlagi kvalitativne študije ugotavljali razlike med zaznavami mentorjev in študentov glede njihove poklicne identitete, občutka kompetentnosti ter vsebine identificiranih potreb glede profesionalnega znanja. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov prvega letnika programa predšolska vzgoja Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete in 50 mentorjev študentom na praksi v javnih vrtcih po Sloveniji. Ugotavljamo, da študentje v primerjavi z mentorji pogosteje izražajo potrebe, ki so v povezavi s konkretnimi procesnimi znanji. Odgovori mentorjev so po drugi strani bolj splošni, vsebinsko manj opredeljeni, poklicna kompetentnost pa je pogosto utemeljena z dosedanjimi delovnimi izkušnjami. Študija pomembno prepoznava tudi potrebe po znanju s posameznih vsebinskih področij in posledično ponuja možnost za revidiranje dodiplomskih študijskih programov in pripravo programov dodatnega strokovnega usposabljanja.
Ključne besede: vzgojiteljeva poklicna identiteta, poklicna kompetentnost, refleksija, predšolska vzgoja, študenti, mentorji
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 5657; Prenosov: 198
Povezava na celotno besedilo |
7. Mentorska vloga v kliničnem okolju : razvoj modela izkustvenega učenja v zdravstveni negiVesna Čuk, 2014, doktorska disertacija Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, zdravstvena nega, izkustveno učenje, klinično okolje, klinična praksa, mentorstvo, mentorji, kompetence
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 9904; Prenosov: 610
 Celotno besedilo (9,49 MB) |
8. |
9. |
10. Implementing a new approach in teaching and learning (problem-based learning) in a higher education learning organizationDubravka Celinšek, Mirko Markič, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: sodelovanje, visokošolske ustanove, uvajanje sprememb, mentorji, učeča se organizacija, problemsko naravnano učenje, izobraževanje učiteljev, usposabljanje učiteljev, timsko učenje
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4547; Prenosov: 88
Povezava na celotno besedilo |
