1. Uporaba generativne umetne inteligence pri oblikovanju matematičnih besedilnih nalogNežka Kuzmin Delgiusto, Nuša Cafuta, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek raziskuje vlogo generativne umetne inteligence (ChatGPT) pri ustvarjanju matematičnih besedilnih nalog na razredni stopnji. Izpostavlja koristi in izzive pri uporabi tovrstne tehnologije z namenom prilagajanja učnega procesa ter izboljšanja kakovosti izobraževanja. Namen prispevka je preizkusiti in kritično ovrednotiti zmožnost generativne umetne inteligence pri oblikovanju smiselnih, kakovostnih in pedagoško ustreznih matematičnih besedilnih nalog v različnih matematičnih tematskih sklopih. Pri tem izhajamo iz predhodno določenih kriterijev (jasnost in razumljivost, povezava z realnim življenjem, uporaba ustrezne matematične terminologije, ustrezna zahtevnost glede na razvojno stopnjo, pravilno uporabljeni matematični koncepti), ki opredeljujejo kakovostno matematično besedilno nalogo. Študija primera je pokazala, da generativna umetna inteligenca lahko ustvari kakovostne matematične besedilne naloge. Kljub temu njena uporaba zahteva premišljeno integracijo v izobraževalni proces ter ustrezno pedagoško načrtovanje. Ključna predpogoja za učinkovito implementacijo tovrstne tehnologije sta kritično mišljenje učiteljev – ena izmed temeljnih kompetenc vseživljenjskega učenja – ter njihova sposobnost vrednotenja ustvarjenih nalog. Poleg tega je nujno redno strokovno usposabljanje o možnostih, omejitvah in etičnih vidikih uporabe sodobnih tehnologij v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, ChatGPT, matematične besedilne naloge, kritično mišljenje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 121; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (128,84 KB) |
2. Računalniško mišljenje brez uporabe računalnikov v predšolskem obdobjuAnja Mlakar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Računalniško mišljenje je orodje ustvarjalnega mišljenja, kritičnega mišljenja, odločanja in reševanja problemov. Poleg tega vključuje še abstrakcijo, algoritmično mišljenje, prepoznavanje vzorcev, dekompozicijo, analiziranje, avtomatizacijo itd. Poleg osnovnih učnih spretnosti pisanja, branja in računanja računalniško mišljenje postaja ena izmed ključnih spretnosti 21. stoletja. V današnjem času se otroci že zelo zgodaj srečajo z računalniki, računalništvom in informatiko, zato je pomembno, da zgodaj pridobijo tudi znanje o tem. V prispevku bomo predstavili, kako smo v skupini otrok starostnega obdobja 4–5 let v sklopu projekta RAČek vpeljali dejavnosti, ki so bile znotraj kurikula načrtovane z namenom razvijanja računalniškega mišljenja brez uporabe računalnika pri predšolskih otrocih. V skupini je bila na začetku načrtovanja in izvedbe dejavnosti izvedena analiza začetnega stanja. Nato smo pričeli z raziskovanjem tematike, s skrbnim in dobro premišljenim načrtovanjem ter izvedbo dejavnosti za razvijanje računalniškega mišljenja. Pri otrocih smo opazili napredek pri iskanju različnih poti in rešitev, na področju sodelovanja z vrstniki ter v znanju o računalništvu.
Ključne besede: računalniško mišljenje, predšolsko obdobje, RAČek, računalništvo brez računalnika, reševanje problemov
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 104; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,18 MB) |
3. Primeri dobre prakse pri rednem pouku v tretjem, četrtem in petem razredu s koncepti računalniškega mišljenjaTina Mijot, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo primere dobre prakse medpredmetnega povezovanja, ki so nastali v okviru projekta RAČek, pri rednem pouku tretjega, četrtega in petega razreda, pri čemer se osredotočamo na razvoj računalniškega mišljenja in uporabo pristopa STEM. S pomočjo pristopa STEM so učenci skozi igro utrjevali že pridobljeno znanje in usvajali nova spoznanja z različnih predmetnih področij (matematika, naravoslovje in tehnika, spoznavanje okolja). V aktivnostih je poudarek na celostnem učenju, kjer se računalniško mišljenje razvija naravno in ustvarjalno v povezavi z različnimi predmeti. Skozi igro vlog in učenje preko praktičnega reševanja nalog razvijajo razumevanje pojmov algoritem in simbolno programiranje ter hkrati spoznavajo in utrjujejo učne cilje iz učnih načrtov. Predstavljene aktivnosti so temeljile na sodelovalnem in izkustvenem učenju ter so bile nadgrajene s koncepti računalniškega mišljenja.
Ključne besede: računalniško mišljenje, medpredmetno povezovanje, igra, pristop STEM
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 93; Prenosov: 0
Celotno besedilo (531,26 KB) |
4. Izbrani temeljni pojmi, vezani na etično rabo generativne umetne inteligence v izobraževanjuMarta Licardo, Mojca Puncer, Tadej Todorović, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje definira izbrane temeljne pojme, ki se nanašajo na etične izzive, po vezane z uporabo generativne umetne inteligence v izobraževanju. Opisuje plagiatorstvo kot ključni etični izziv, kjer lahko orodja umetne inteligence, ki omogočajo ustvarjanje vsebin, predstavljajo tveganje za akademsko integrite to. Nakazani so nekateri etični izzivi, vezani na intelektualno lastnino, avtorske pravice in deljenje podatkov z umetno inteligenco (UI). V prispevku opozorimo tudi na pristranskost in diskriminacijo v generiranih vsebinah, ki lahko izhaja iz pristranskih podatkov, na katerih temelji umetna inteligenca, ter problem ge neriranja neresničnih podatkov in informacij. Opredeljeni so tudi problematika antropomorfizacije UI, prekomerno zanašanje na UI ter pomen kritične presoje pri rabi UI. Na koncu poglavje obravnavamo tudi okoljske in družbene posle dice uporabe UI, kot so visoka energetska potrošnja in tveganja glede pove čevanja socialnih ter ekonomskih neenakosti. Analiza kaže, da je za uporabo prednosti UI ob hkratnem zmanjšanju njenih etičnih tveganj v izobraževanju potreben celovit pristop, ki bo zajemal (vsaj) obravnavne vidike.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca v izobraževanju, kritično mišljenje, intelektualna lastnina, antropomorfizacija, plagiatorstvo
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 290; Prenosov: 1
Celotno besedilo (187,95 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Izzivi visokošolskih učiteljev pri spodbujanju kritičnega mišljenja – sistematični pregled literatureNataša Makovec, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Razvoj kritičnega mišljenja je ključni cilj visokošolskega izobraževanja, ob tem da je ta koncept premalo raziskan in pomanjkljivo opredeljen, predvsem z vidika načinov poučevanja in merjenja učinkov. Pregled in analiza 18 znanstvenih člankov, objavljenih v zadnjih petih letih, sta pokazala, da je mogoče izzive visokošolskih učiteljev pri spodbujanju kritičnega mišljenja v grobem razdeliti v štiri skupine, in sicer na tiste, ki so povezani z (i) usposobljenostjo učiteljev, (ii) političnimi in družbenimi razmerami, (iii) študenti in (iv) pomanjkljivo definicijo kritičnega mišljenja ter s tem povezanim metodološkim okvirom. Aktivne metode dela, kot so sodelovalno, akcijsko, problemsko in dialoško učenje ter druge metode, kjer so študenti aktivni, dokazano spodbujajo razvoj kritičnega mišljenja. Digitalizacija pri tem pomeni za učitelje izziv in hkrati priložnost za izvajanje različnih aktivnosti in metod dela s študenti, s katerimi lahko spodbujajo kritično mišljenje. Možnosti za nadaljnje raziskovanje so v preučevanju načinov spodbujanja kritičnega mišljenja pri študentih in učiteljih ter definiranju metodologije, ki bi postavila merila in kriterije za preverjanje učinkov.
Ključne besede: kritično mišljenje, visokošolski učitelji, izzivi pri poučevanju, metode dela
Objavljeno v RUP: 02.07.2025; Ogledov: 809; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
