1. |
2. Podnebna pismenost študentov razrednega poukaNataša Dolenc, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava podnebno pismenost bodočih učiteljev razrednega pouka in izpostavlja pomen njihovega znanja za vključevanje trajnostnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študenti razumejo osnovne pojme, povezane s podnebnimi spremembami, kako zaznavajo posledice podnebnih sprememb ter katere ukrepe prepoznavajo kot najučinkovitejše pri njihovem zmanjševanju. V raziskavi je sodelovalo 161 študentov študijskega programa Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa in Likertove lestvice stališč. Rezultati raziskave kažejo, da ima večina študentov osnovno znanje o temeljnih podnebnih pojmih in so občutljivi na podnebno problematiko, a imajo nekatere vrzeli v znanju in napačne predstave, zlasti pri razumevanju učinka tople grede, podnebnih točk preloma, ogljičnega odtisa in hierarhije ukrepov za zmanjšanje emisij. Ugotovitve potrjujejo, da je za bodoče učitelje ključno celostno podnebno izobraževanje, ki razvija podnebno pismenost in trajnostne kompetence, kot so kritično in sistemsko mišljenje, kompetence odgovornega odločanja, pripravljenosti za ukrepanje ter empatija in solidarnost. V ta namen je treba v pedagoške študijske programe vključevati vsebine o vzrokih, posledicah in ukrepih za blaženje podnebnih sprememb, ogljičnem odtisu, trajnostni mobilnosti, podnebni pravičnosti in trajnostnih življenjskih praksah. Pri tem je pomembno, da se uporablja sodobne učne pristope in prepoznava napačne predstave študentov ter se jih ustrezno preoblikuje. Le na ta način bodo učitelji ustrezno pripravljeni za razvijanje podnebne pismenosti in trajnostnih kompetenc pri učencih.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebna pismenost, trajnostne kompetence, bodoči učitelji, razredni pouk
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 177; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (126,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Ocena invazivnega potenciala tujerodnih sesalcev v Sloveniji z uporabo orodja TAS-ISK : zaključna nalogaAnja Nabergoj, 2025, diplomsko delo Ključne besede: tujerodni sesalci, invazivne vrste, invazivni potencial, ocena tveganja, TAS-ISK, Slovenija, podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, zaključne naloge
Objavljeno v RUP: 06.09.2025; Ogledov: 1024; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,01 MB) |
4. |
5. |
6. Geografske značilnosti požarov v Grčiji, Italiji in Španiji : magistrsko deloLea Prodan, 2024, magistrsko delo Ključne besede: požari v naravi, požarna ogroženost, podnebne spremembe, Italija, Španija, Grčija, geografija, magistrske naloge
Objavljeno v RUP: 22.04.2024; Ogledov: 6548; Prenosov: 70
Celotno besedilo (4,35 MB) |
7. Spremembe temperatur in njihov vpliv na rast na izbranem območju severovzhodne Slovenije : zaključno deloAljaž Šetor, 2023, diplomsko delo Ključne besede: podnebne spremembe, segrevanje ozračja, temperaturni prag, vegetacijska doba, linearna interpolacija, agrometeorologija, klimatogeografija, severovzhodna Slovenija, geografija, zaključna dela
Objavljeno v RUP: 20.11.2023; Ogledov: 4794; Prenosov: 113
Celotno besedilo (3,42 MB) |
8. |
9. |
10. |
