1. Vključenost konceptov jezikovno občutljivega poučevanja v jezikovno politiko in učne načrte pedagoških študijskih programov v SlovenijiMelita Lemut Bajec, Silva Bratož, Karmen Pižorn, Anja Pirih, Mija Umer, Janja Žmavc, Tina Rozmanič, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava jezikovno občutljivo poučevanje (JOP). Gre za pristop, ki poudarja vključevanje celotnega jezikovnega repertoarja učencev v učni proces. Predstavljamo izsledke raziskave o prisotnosti JOP v slovenskih strateških dokumentih jezikovne politike in pedagoških študijskih programih. Analiza je pokazala, da nacionalni dokumenti podpirajo vključevanje, večkulturnost in jezikovno raznolikost. Poudarjajo pomen slovenščine, jezikov narodnih skupnosti in romščine, obenem pa prepoznavajo družbeno večjezičnost in spodbujajo vključujoče pristope k poučevanju. Analiza učnih načrtov slovenskih fakultet kaže, da JOP še ni sistematično vključeno, čeprav so njegovi elementi prisotni predvsem v programih pedagoških fakultet. Ugotovitve potrjujejo zavest o pomembnosti jezikovne raznolikosti v izobraževanju, a tudi potrebo po nadaljnjem razvoju ter načrtni vključitvi JOP v izobraževalno politiko in prakso.
Ključne besede: jezikovno občutljivo poučevanje, jezikovna politika, učni načrti pedagoških študijskih programov, Slovenija, sprememba paradigme
Objavljeno v RUP: 21.07.2026; Ogledov: 362; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (827,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Analiza uporabe digitalnih orodij pri pouku matematike na razredni stopnjiLea Ovidoni, Ana Povšič, Eva Sintič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Sodobna tehnologija vse bolj prodira na področje vzgoje in izobraževanja najmlajših učencev. Ponuja številna orodja, ki učiteljem omogočajo oblikovanje bolj individualiziranega in interaktivnejšega pouka, kar spodbuja aktivno učenje ter globlje razumevanje matematičnih pojmov in konceptov. Obenem prispeva k razvoju digitalnih kompetenc, ki so ključne za delovanje v sodobni družbi. V raziskavi smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, kako pogosto učitelji razrednega pouka v Sloveniji uporabljajo posamezna digitalna orodja za poučevanje različnih matematičnih področij ter kje prepoznavajo prednosti in slabosti uporabe le-teh. Prav tako smo analizirali, v kolikšni meri šole sodelujejo v projektih, povezanih z digitalizacijo. Ugotovili smo, da učitelji pri uporabi digitalnih orodij zaznavajo več prednosti kot slabosti, vendar te kljub temu le redko ali le občasno vključujejo v pouk matematike. Med najpogosteje uporabljene sodijo e-učbeniška gradiva in predstavitvena orodja. Ugotovili smo tudi, da se šole vključujejo v projekte, povezane z digitalizacijo, a ti še niso splošno razširjeni. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanje trenutne prakse ter omogočajo prepoznavanje ključnih izzivov in priložnosti za izboljšave.
Ključne besede: digitalna orodja, poučevanje, matematika, projekti, prednosti in slabosti
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 727; Prenosov: 13
Celotno besedilo (151,21 KB) |
10. |
