1. Neželeno vedenje v organizaciji : opredelitve, dejavniki, posledice in preventivni ukrepiAna Arzenšek, Katarina Kocbek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Najprej predstavimo različna poimenovanja, kategorizacije in modele neželenega vedenja. Sledi podpoglavje o vzrokih in dejavnikih neželenega vedenja v organizacijah. Med temi najprej pojasnimo vlogo osebnih dejavnikov, kot so osebne vrednote, neprijetna čustva in osebnostna struktura zaposlenih. Izpostavimo tudi vlogo kognitivnih sposobnosti in delinkventnega vedenja v otroštvu, starosti zaposlenih in njihovih delovnih izkušenj pri pojavu neželenega vedenja. Nadalje so predstavljeni z delom povezani dejavniki, ki se povezujejo z neželenim vedenjem, in sicer dolgočasje na delovnem mestu, nizka stopnja zadovoljstva pri delu, avtokratski slog vodenja in priložnosti za neželeno vedenje. Delno se s slednjimi prekrivajo tudi z organizacijo povezani dejavniki, med katerimi smo izpostavili vlogo organizacijske kulture in občutek zaposlenega, da ga organizacija ne obravnava pravično. Nadaljujemo s predstavitvijo posledic neželenega vedenja za organizacijo, posameznike v njej in zunanje deležnike. Sledi podpoglavje o možnih preventivnih ukrepih, ki lahko preprečijo pojav neželenega vedenja, pri čemer izpostavimo pomen učinkovitih selekcijskih postopkov, razvoja vodstvenih kadrov, prilagoditve delovnih mest, strategije notranje komunikacije in razvoja spodbudnega sistema nagrajevanja ter organizacijske kulture.
Ključne besede: neželeno vedenje v organizaciji, dejavniki, posledice, preventivni ukrepi
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 485; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (164,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Nasilje v družiniMateja Sedmak, Ana Kralj, Zorana Medarić, Blaž Simčič, 2009, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Osrednji namen predstavljenega projekta je analiza družinskega nasilja v Sloveniji s posebnim poudarkom na stopnji družbene tolerance v odnosu do nasilja, stopnji ozaveščenosti in senzibilnosti za omenjeno problematiko ter analiza medijskega diskurza družinskega nasilja. Konkretni cilji projekta so bili: 1) Statistična analiza družinskega nasilja v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih in analiza trendov gibanja; 2) Analiza obče družbene klime v Sloveniji v odnosu do družinskega nasilja; 3) Analiza medijskega diskurza in obravnave družinskega nasilja; 4) Oblikovanje strokovnih iztočnic in strategij ukrepov (obravnave) ter preventive nasilja v družinskih okoljih (poudarek na ozaveščanju in senzibilizaciji javnosti)
Ključne besede: nasilje, družina, nasilje v družini, psihično nasilje, fizično nasilje, otroci, starostniki, ozaveščanje, preventivni ukrepi, zakonodaja, žrtve
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 9003; Prenosov: 199
 Povezava na celotno besedilo |
