Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Češki bratje - 560 let
Jonatan Vinkler, 2018, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: češki bratje, teologija, Luther, Martin, Augusta, Jan, Ferdinand I., svetojakobski mandat, Češka, reformacija, protestantizem
Objavljeno v RUP: 05.12.2021; Ogledov: 1247; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

4.
Češki bratje - 560 let
Jonatan Vinkler, 2017, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: reformacija, Češka, Češki bratje, protestantizem
Objavljeno v RUP: 05.12.2021; Ogledov: 1214; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (968,87 KB)

5.
Tekst in kontekst : De Ecclesia - fatalno besedilo M. Jana Husa in njegovo zgodovinsko "sobesedilo"
Jonatan Vinkler, 2015, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Hus, Jan M., De Ecclesia, protestantizem
Objavljeno v RUP: 28.12.2020; Ogledov: 1477; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
Češki bratje - 560 let
Jonatan Vinkler, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Z Janom Blahoslavom (1523–1571) so češki bratje dosegli enega svojih intelektualnih vrhov, kajti po pomenu njegove besedilne produkcije za razvoj češkega jezika in književnosti je mogoče Blahoslava primerjati le z Lukášem Pražským (1460–1528) in z Janom Amosom Komenským (1592–1670). Poleg tega so češki bratje z Blahoslavom dokončno prenehali biti intelektualni »obstranci« oziroma le opazovalci v učeni kulturi in njeni sopotniki. Blahoslav se je intelektualno oblikoval na češkobratskih šolah, toda tudi na latinski šoli v Goldbergu, na univerzah v nemškem prostoru (Wittenberg, Königsberg, Basel) in s stiki z uglednimi humanisti svoje dobe. Kot krščanski humanist je želel, da bi se vera v Odrešenika in pobožnost harmonično družili z najboljšo izobrazbo, ki jo je tedanja doba mogla dati kristjanu. Njegov koncept krščanskega humanizma je v ospredje stavil učenega kristjana, ki ima nalogo, da svoj razum in zmožnosti ves čas zavestno vednostno uri in izpopolnjuje z učenjem ter znanjem. In je tako zmožen učinkovitega dialoga tudi z izobraženimi »kritiki evangelija«. Na zgodovino splošne cerkve, in tudi čeških bratov kot njenega posebnega dela, je Blahoslav gledal kot na zgodovino manifestacij izvoljenosti, kot na pojavljanje izvoljenih posameznikov skozi zgodovino, od padca človeka iz Božje milosti do odrešitve. Ob tem je menil, da je imel Vsevišnji na svetu ves čas ude svoje cerkve in jih bo imel do konca sveta, četudi pravih vernikov v posameznih zgodovinskih obdobjih ni vedno lahko prepoznati med množico drugih ljudi. Blahoslav tako pravice do eksistence za češke brate ni izpeljeval iz razvoja cerkve, njenih izpričanih zgodovinskih strukturnih značilnosti in prelomov v zgodovinskem toku, temveč iz izvoljenosti vernikov. Gibalo zgodovine (cerkve) tako ni človek s svojimi naklepi, sklepi, spodrsi, zapleti in homatijami, temveč Bog s svojo stvariteljsko in odrešenjsko pobudo – ta da v vseh dobah zgodovine in na vseh meridianih sveta obrača kolo zgodovine in tako vedno vzdržuje svojo cerkev. Blahoslav je menil, da v posameznih obdobjih Božja cerkev ostaja skrita, anonimna, vedno pa manjšinska, in se šele s pogledom »v vzvratnem ogledalu« pokaže kot prava Božja ustanova. Blahoslavovo prevajanje Svetega pisma poleg poznavanja sočasnih humanističnih pristopov v prevajanju izkazuje specifično razumevanje statusa bibličnega jezika. Temu je prevajalec pripisoval poseben slovesni in privzdignjen pomen, ki da mora biti izražen s primerno visokim češkim jezikovnim slogom, brez izrazil, ki so po njegovem označevala pogovorno češčino njegove dobe. Tovrstne nazore je Blahoslav artikuliral v Gramatiki (1571), pred tem pa jih je uresničil v prevodu Novega testamenta (Nový zákon, 1564, 1568). Ob bibličnem prevajanju je imel Blahoslav pred očmi predvsem sistematično in praktično teološke razloge za izbor besedja in izrazil. Biblično besedilo v češčini je estetiziral in intelektualiziral, z zavestno odločitvijo za zahtevnejšo, estetsko izbrano jezikovno rabo, ki se je znatno, in s stoletji čedanje bolj, razlikovala od običajne govorjene češčine pa je, ker je postal njegov Novi testament v redakciji temeljni kamen Kralicke biblije (Bible kralická, 1579–1593), le-ta pa podstava baročne knjižne češčine in nato kot »biblijščina« v 19. stoletju z Josefom Jungmannom obnovljene knjižne češčine, temeljno vplival na podobo češkega jezika in komuniciranja v njem vse do sodobnosti. In tako tudi na dierezo med knjižno (spisovná čeština) in govorjeno (obecná čeština) češčino, ki v izrazju in rabi traja do danes.
Ključne besede: češki bratje, Blahoslav, Jan, krščanski humanizem, prevajanje Svetega pisma, protestantizem
Objavljeno v RUP: 11.12.2020; Ogledov: 1891; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (290,07 KB)

7.
8.
Protestantizem in bukovništvo med koroškimi Slovenci
Anja Zalta, 2004, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: protestantizem, reformacija, bukovništvo, avstrijska Koroška, koroški Slovenci
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3358; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
Otročja biblija Sebastijana Krelja
Sabina Žigon, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: protestantizem, reformacija, jezikovne reforme, flacianizem, Otročja biblija, 16.st., diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4688; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (668,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici