1. Človek v primežu covida-19 : duševno zdravje in psihosocialne potrebe prebivalcev Slovenije2025, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija ponuja celovit vpogled v duševno zdravje prebivalcev Slovenije v času epidemije covida-19 in na ta način poskuša orisati morebitni vpliv zaščitnih in omejevalnih ukrepov na njihovo psihosocialno dobrobit. Temelji na obsežni empirični raziskavi, katere namen ni bil le spremljati psihološke odzive prebivalstva, temveč predvsem razumeti, katere potrebe so imeli posamezniki in kako so se te potrebe razlikovale glede na življenjske in poklicne okoliščine. Razumevanje teh potreb predstavlja temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih intervencij in strokovnjakom nudi ključne informacije o tem, kaj ljudje v kriznih razmerah dejansko potrebujejo. Kvantitativni del je nadgrajen s kvalitativno raziskavo, ki dopolnjuje statistične izsledke z globljim razumevanjem izkušenj skozi pogled prebivalcev, zbran s poglobljenimi intervjuji, in skozi pogled strokovnjakov, raziskan z metodo Delfi. Triangulacija metod omogoča preplet številčnih kazalcev in osebnih pripovedi ter nudi celovito razumevanje psihosocialnih posledic epidemije. Poleg empiričnih izsledkov, monografije vsebuje tudi teoretični uvod, ki na osnovi podatkov iz različnih raziskav prikazuje, kako so psihosocialni stresorji, kot so negotovost, izolacija, pomanjkanje podpore, izguba dela ali preobremenjenost neenakomerno prizadeli različne skupine prebivalstva. Monografija se zaključi s poglavjem, v katerem so na osnovi analiziranih podatkov in teoretičnih spoznanj populacijskih znanosti oblikovana priporočila, kako načrtovati javnozdravstvene in psihosocialne intervencije v kriznih situacijah ter tako graditi in utrjevati kolektivno odpornost posameznikov in celotne skupnosti.
Ključne besede: psihosocialne potrebe, ranljive skupine, splošna populacija, zaposleni, upokojenci, študenti, psihološka pomoč
Objavljeno v RUP: 30.03.2026; Ogledov: 511; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (6,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Uresničevanje načela enakih možnosti in upoštevanja različnosti ter načela multikulturalizma v vrtcih Zgornjega in Srednjega Posočja : magistrsko deloIris Čebokli, 2018, magistrsko delo Ključne besede: načelo enakih možnosti, upoštevanje različnosti, načelo multikulturalizma, ranljive skupine, strpnost, raznolikost, inkluzija, prikriti kurikulum
Objavljeno v RUP: 24.05.2019; Ogledov: 5162; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,28 MB) |
8. |
9. Stališča učiteljev o vplivu različnih posebnosti otrok in mladostnikov na njihove zmožnosti za aktivno učno in socialno vključevanje v šoliVanja Riccarda Kiswarday, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem prispevku je izpostavljen pomen pouka, ki aktivno vključuje učenca v vseh etapah učnega procesa in vseh fazah učenja. Tako naravnan pouk ranljivim skupinam učencev zagotavlja varovalno oporo, ki se ne kaže zgolj v povečevanju možnosti za njihovo večjo učno uspešnost, temveč tudi pri razvoju njihove osebne odpornosti in prožnosti, ki jim ju lahko z izkušnjami, pridobljenimi v procesu aktivnega učenja v šoli, uspe prenesti tudi v vsakdanje življenje - v doživljanje samega sebe in v bolj zdravo, uspešno in učinkovito odzivanje v težkih ali tveganih življenjskih situacijah. V prispevku so predstavljeni rezultati empirične raziskave, ki je bila usmerjena v subjektivne ocene učiteljev o pogostosti nekaterih razvojnih ali družinskih posebnosti otrok in mladostnikov, za katere menimo, da so dejavniki tveganja. Da ti otrokom in mladostnikom vsak dan poslabšujejo razmere pri vključevanju v šolski prostor, ugotavljajo tudi nekatere domače raziskave (Magajna 2006; Grebenc 2010). Na podlagi samoocen učiteljev smo ugotavljali tudi prepričanja o njihovi profesionalni vlogi pri pomoči in podpori tem učencem. Analizirali smo tudi subjektivna prepričanja učiteljev o vplivu navedenih posebnosti na učno in socialno funkcioniranje otrok in mladostnikov v šoli. Glede na dobljene rezultate v prispevku posebej omenjamo skupine učencev, ki izhajajo iz specifičnega družinskega okolja (bodisi da so v tem okolju deležni manj vzgojnih in učnih vzpodbud, so prikrajšani zaradi revščine bodisi da se njihovo družinsko okolje razlikuje po jeziku ali kulturnih običajih), ter skupine učencev, ki imajo težave na področju uravnavanja čustvovanja in vedenja ter v socialnih interakcijah. Rezultate raziskave povezujemo z ugotovitvami raziskav s področja rezilientnosti, ki šolskemu mikrosistemu dajejo velik pomen v procesu spodbujanja razvoja življenjske odpornosti in prožnosti ranljivih skupin otrok in mladostnikov pri premagovanju težav.
Ključne besede: ranljive skupine učencev, prepričanja učiteljev, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, življenjska odpornost in prožnost, didaktična načela, inkluzivna šola, socialno kohezivna šola
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 6973; Prenosov: 148
 Povezava na celotno besedilo |
10. |
