Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Augmented reality in healthcare
Patrik Pucer, Boštjan Žvanut, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: razširjena resničnost, obogatena resničnost, virtualni objekti, simulacije, simulatorji, virtualna resničnost, simulation, simulators, augmented reality, virtual object, virtual reality
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3817; Prenosov: 186
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Analiza potreb po uporabi simulacij v procesu vseživljenjskega učenja medicinskih sester
Boštjan Žvanut, Sandi Jurgec, Igor Karnjuš, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Uvod: Simulacije se kot aktivna metoda učenja in poučevanja uporabljajo tako v formalnem kot neformalnem usposabljanju strokovnjakov na področju zdravstva, vendar je njihov potencial v Sloveniji premalo izkoriščen. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere simulacije zanimajo vodilne medicinske sestre, ki odločajo o usposabljanjih medicinskih sester. Metode: V anketi, ki je potekala od 30. 11. do 24. 12. 2010, so sodelovale vodilne medicinske sestre primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti ter socialnovarstvenih zavodov. Končni vzorec je zajemal 78 anketirancev. Anketiranci so med 146 simulacijami, razdeljenimi v enajst sklopov, izbrali tiste, ki bi jih glede na njihovo naravo dela potrebovali in bi jih bilo smiselno vključevati v programe vseživljenjskega učenja. Za analizo podatkov je bila uporabljena univariatna analiza in test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati kažejo izjemno veliko zanimanje za simulacije stanj, ki zahtevajo nujno obravnavo pacienta, še zlasti za simulacijo Uporaba zunanjega avtomatskega defibrilatorja v primeru srčnega zastoja (62,8 %). Prav tako rezultati kažejo na nekoliko višje, statistično značilno zanimanje za simulacije s strani primarne (I) in terciarne (III) ravni zdravstvene dejavnosti: Akutna alergična reakcija (I: 69 %, III: 67 %, p = 0,036), Supraventrikularna tahikardija (I: 73 %, III: 56 %, p = 0,02) in Ventrikularna fibrilacija in ventrikularna tahikardija (timska obravnava) (I: 73 %, III: 50 %, p = 0,014). Diskusija in zaključek: Glede na izkazano zanimanje za simulacije je smiselno razmisliti o načinih, kako bi se ta pristop bolje vključil v dodiplomsko izobraževanje in kontinuirano profesionalno izobraževanje na področju zdravstvene nege. Ugotovljene razlike v zanimanju za simulacije je smiselno upoštevati pri načrtovanju prihodnjih usposabljanj medicinskih sester.
Ključne besede: simulacije, vseživljenjsko učenje, zdravstvo, zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3660; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Pomen vodene razprave v simulacijah visoke stopnje posnemanja resničnosti
Igor Karnjuš, Miljenko Križmarić, Damjan Zazula, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Vodena razprava (angl. debriefing) je najpomembnejši del učenja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, v kateri mentor pozove učeče se, da kritično ocenijo znanje in spretnosti, ki so jih pokazali med izvedbo scenarija. Kljub številnim raziskavam, ki proučujejo izobraževanje s simulacijami, je področje vodene razprave še razmeroma slabo opredeljeno. V prispevku so o sodobni literaturi povzete bistvene značilnosti vodene razprave, njene faze, tehnike in metode. Poudarjena je vloga mentorja, saj je učinkovitost vodene razrave v veliki meri odvisna ravno od njegove usposobljenosti. Podane so smernice, s katerimi mentor lahko oceni lastno uspešnost pri vodenju razprave. Prav tako je izpostavljen pomen pri kontinuiranem izobraževanju v kliničnem okolju, saj vodena razprava omogoča oceno uspešnosti izvedbe klinične obravnave in možnosti postavljanja novih strategij s ciljem doseči večjo usposobljenost zdravstvenega tima. Čeprav je vodena razprava temelj izobraževanja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, je tudi pomemben način učenja v kliničnem okolju. Mnogi vidiki vodene razprave so še vedno slabo raziskani, zato bo temu segmentu v prihodnosti potrebno nameniti večjo pozornost.
Ključne besede: vodena razprava, simulacije visoke stopnje posnemanja resničnosti, simulatorji bolnika, metode učenja, mentorji
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 3008; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici