1. |
2. Kako lahko odnosi v pedagoški praksi prispevajo k trajnostni prihodnosti na področju vzgoje in izobraževanja? Kvalitativna raziskava odnosne kompetence prihodnjih učiteljevNeža Podlogar, Mojca Juriševič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Odnosna kompetentnost učiteljev je ključna pri oblikovanju kakovostnih odnosov z učenci ter pomembno vpliva na njihovo čustveno in socialno vedenje, učenje ter učno uspešnost. Pozitivno je povezana z dobrobitjo učiteljev in se vse bolj prepoznava kot temelj kakovosti poučevanja ter pomemben element trajnostnega razvoja v vzgoji in izobraževanju. Namen prispevka je predstaviti vpeljavo in evalvacijo aktivnosti za razvijanje zavedanja o odnosni kompetentnosti pri 11 udeležencih programa pedagoško-andragoškega izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je bila izvedena kot kvalitativna interventna raziskava v okviru predmeta Psihologija za učitelje. Udeleženci so sodelovali pri treh aktivnostih, namenjenih ozaveščanju in refleksiji o odnosni kompetenci. Rezultati spremljave in evalvacije so pokazali, da so bile vse tri aktivnosti uspešno vključene in dobro povezane z drugimi vsebinami predmeta. Tematska analiza razprav in pisnih izdelkov je razkrila, da so udeleženci prepoznali različne razsežnosti odnosne kompetence – od zagotavljanja varnega okolja in preprečevanja nasilja do spodbujanja pripadnosti, motivacije, sodelovanja in razvoja socialno-čustvenih spretnosti. Aktivnosti so spodbudile razmišljanje o medosebnih odnosih kot neločljivem delu učiteljeve strokovnosti. Prispevek ponuja izhodišče za teoretsko in strokovno refleksijo, nadaljnje načrtovanje pedagoškega dela in raziskovanje, zlasti v smeri uporabe avtentičnih pedagoških situacij in sistematičnega merjenja odnosne kompetentnosti pred ter po izvedbi izbranih intervencij.
Ključne besede: odnosna kompetentnost, odnos učitelj učenec, socialno-čustveno učenje, spodbudno učno okolje, začetno izobraževanje učiteljev
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 163; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (115,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Socialno in čustveno učenje ter generativna umetna inteligenca v visokošolskem izobraževanjuAlenka Lipovec, Katja Košir, Tina Vršnik Perše, Andreja Kozmus, Marta Licardo, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen poglavja je opisati povezave med socialnim in čustvenim učenjem ter generativno umetno inteligenco v visokem šolstvu, s poudarkom na možno stih, ki se ob tem ponujajo za izboljšanje pedagoških praks. Socialno in ču stveno učenje vključuje samozaznavanje, samoregulacijo, socialno zavedanje, odnosne spretnosti in odgovorno sprejemanje odločitev v izobraževalnih kon tekstih. Generativna umetna inteligenca ponuja priložnosti za personalizirano poučevanje, vendar so pri uporabi zaradi etičnih izzivov in tveganj, povezanih z zasebnostjo in s pristranskostjo, potrebni posebna znanja in previdnost. V pri spevku predstavljamo pregled spoznanj o uporabi umetne inteligence za iz boljšanje socialnih in čustvenih kompetenc. V okviru razvijajoče se socialne ge nerativne umetne inteligence predstavimo možnosti uporabe klepetalnikov, inteligentnih sistemov za poučevanje pa tudi socialnih robotov, ki omogočajo personalizacijo, socialno podporo ter simulacijo socialnih veščin. Poudarimo potrebo po celoviti strategiji in sodelovanju učiteljev, razvijalcev tehnologij ter oblikovalcev politik za ustvarjanje varnega in učinkovitega učnega okolja, ki spodbuja kritično razmišljanje in odgovorno uporabo UI v izobraževanju.
Ključne besede: socialno in čustveno učenje, socialna generativna umetna inteligenca, visoko šolstvo, personalizirano učenje
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 927; Prenosov: 11
Celotno besedilo (168,63 KB) |
4. Možnosti uporabe generativne umetne inteligence pri otrocih s posebnimi potrebamiDarja Plavčak, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Članek po posameznih skupinah otrok s posebnimi potrebami (PP) predstavlja primere področij, kjer je generativna umetna inteligenca (GUI) lahko zanje koristna v smislu napredka in razvoja. Ker je tematika v Sloveniji še relativno neraziskana, smo se oprli na primere tujih avtorjev, ki opisujejo potencial uporabe GUI za premagovanje primanjkljajev ali ovir pri osebah s PP različnih starosti in v raznovrstnih socialnih kontekstih. GUI jim lahko pomaga predvsem na področjih, ki so zanje še posebej zahtevna; npr. ustvarja urnike, predlaga aktivnosti za boljše počutje, podaja modne nasvete, pretvarja besedilo ali govor v znakovni jezik in obratno, izboljšuje možnosti sodelovanja na digitalnih platformah, ustvarja učne kartice za urjenje fonološkega zavedanja, simulira komunikacijo. Osebe s PP lahko s pomočjo GUI izboljšajo svojo samostojnost, socialno vključenost, avtonomijo, enakopravnost in bolje izkoristijo svoja močna področja. Pri tem obstajajo določena tveganja uporabe, saj so lahko orodja GUI pristranska, nezadostno natančna ali nezanesljiva; vprašljiva je tudi zasebnost in varnost vnesenih podatkov. Prispevek z obravnavo koristi in tveganj uporabe GUI pri osebah s PP daje razmisleke o tem, kam usmeriti tehnološke in vzgojno-izobraževalne rešitve, da bi jim lahko bila v prihodnosti GUI v čim učinkovitejšo podporo.
Ključne besede: socialno in čustveno učenje, socialna generativna umetna inteligenca, visoko šolstvo, personalizirano učenje
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 893; Prenosov: 32
Celotno besedilo (169,64 KB) |
5. Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence : mednarodne smernice in raziskave2025, znanstvena monografija Ključne besede: umetna inteligenca v izobraževanju, personalizacija učenja, avtomatizacija učnih nalog, pedagoške prakse, akademska integriteta, etika, didaktična ustreznost, učitelji in UI, visokošolsko izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, čustveno in socialno učenje, GEN-UI tutorji, vrednotenje orodij, prihodnost učenja
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 904; Prenosov: 11
Celotno besedilo (8,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Sistematični pregled učinkovitosti modelov socialnega in čustvenega učenja v predšolskem izobraževanjuDoroteja Perše, Sonja Čotar Konrad, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: socialno in čustveno učenje, CASEL, sistematičen pregled literature, Tools of the Mnd, HighScope, PATHS, predšolsko obdobje
Objavljeno v RUP: 20.11.2025; Ogledov: 722; Prenosov: 22
Celotno besedilo (137,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
