1. Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesuBarbara Kopačin, Bojana Kralj, Barbara Baloh, Eda Birsa, 2024 Ključne besede: ljudske pesmi, glasbene sposobnosti, glasbene spretnosti, glasbeni razvoj, posluh, petje, igranje, preštevanke, izštevalnice, medpredmetno povezovanje, glasbena umetnost, likovna umetnost, besedna umetnost, predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci
Objavljeno v RUP: 10.04.2025; Ogledov: 242; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (13,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Digitalna pismenost srednješolcevSašo Stanojev, Viktorija Florjančič, 2018, znanstvena monografija Opis: Generacija mladih, ki prihaja v izobraževalni sistem ali pa je vanj že vključena, je rojena v času sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ta generacija je izpostavljena velikim količinam različnih podatkov, zaradi česar je razmejevanje med informacijami in dezinformacijami težko. Tako je danes učinkovito sprejemanje, vrednotenje in predelovanje informacij v uporabno znanje ključna veščina. Mladi morajo ta znanja, vrednote in veščine pridobiti že v izobraževalnem procesu. Le tako se bodo lahko aktivno vključili na trg dela, se vseživljenjsko izobraževali in bili vključeni v sodobno družbo.
Ključne besede: digitalna pismenost, srednješolci, elektronske knjige
Objavljeno v RUP: 07.11.2021; Ogledov: 1573; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. Analiza porasta uživanja drog med srednješolci : diplomska nalogaAnica Fatur, 2007, diplomsko delo Ključne besede: diplomske naloge, zloraba, razširjenost, preventiva, mladostniki, srednješolci, šola, starši, vzgoja
Objavljeno v RUP: 18.03.2019; Ogledov: 16766; Prenosov: 62
Celotno besedilo (773,24 KB) |
5. |
6. Prehranska kakovost zajtrka slovenskih srednješolcevMatej Gregorič, Verena Koch, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: Z delom smo ocenili prehransko kakovost zajtrka in osvetlili problematiko zajtrkovalnih navad slovenskih srednješolcev. V raziskavi, ki je potekala v letu 2006, je sodelovalo 454 dijakov. Uporabili smo deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo ter metodo individualnega intervjuja in zapis jedilnika preteklega dne. Ocena energijske vrednosti zajtrka je pokazala,da je ta v povprečju pod slovenskimi priporočili. Kar 73,3 % vseh zajtrkov je bilo glede na priporočila energijsko preskromnih. Fantje krijejo z zajtrkom 15,0 %, dekleta pa 14,4 % priporočenega dnevnega energijskega vnosa.Ocena vsebnosti hranil kaže, da je razmerje med energijskimi deleži beljakovin, skupnih maščob in skupnih ogljikovih hidratov v zajtrku ugodno. Delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin je prenizek glede na nekoliko višji delež nasičenih maščobnih kislin. Dijaki z zajtrkom zaužijejo v povprečju premalo prehranske vlaknine. Glede na priporočeni celodnevni vnos vitaminov in elementov dijaki z zajtrkom zelo dobro krijejo potrebe po vitaminih B1, B2 in B6, natriju, kaliju, fosforju, kalciju, in cinku, slabo pa krijejo potrebe po vitaminih A, C, D, E, folni kislini in jodu. Kritje potreb po železu je pri fantih zadovoljivo, pri dekletih pa prenizko. Glede ritma prehranjevanja zajtrkovalne navade slovenskih srednješolcev niso ustrezne, saj redno zajtrkuje le 43 % dijakov. Med dijaki, ki opuščajo zajtrk,ugotavljamo tudi pogostejše opuščanje kosila in popoldanske malice ter manj pogosto uživanje sadja, mleka in mlečnih izdelkov. Večina dijakov se strinja, da je zajtrk pomemben obrok, ki izboljša njihovo zmožnost učenja in zbranost ter pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Ugotavljamo, da se s tem strinja veliko več dijakov, ki redno zajtrkujejo, v primerjavi s tistimi, ki ne zajtrkujejo redno.
Ključne besede: prehrana, srednješolci, zajtrk, energijska vrednost, vsebnost hranil
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3612; Prenosov: 68
 Povezava na celotno besedilo |
