1. Odnosi med sledilci in vplivneži na Instagramu v vplivnostnem marketingu : doktorska disertacijaBranka Bizjak Zabukovec, 2025, doktorska disertacija Ključne besede: vplivnostni marketing, sledilci, Insta odnos, avtentičnost, konstruktivistična utemeljena teorija, merska lestvica, parasocialni odnos, parasocialna interakcija
Objavljeno v RUP: 11.02.2026; Ogledov: 34; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,00 MB) |
2. Newyorški grafitarji : nevidna množica, ki je sprožila hiphopHelena Konda, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Evolucija sloga, kasneje poimenovanega kot hiphop, se je začela v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja v krogu približno 11 kilometrov med Bronxom in Manhattnom. Prispevek je posvečen grafitarjem v New Yorku, ki so kot elitna skupina tega ustvarjalnega vozlišča razvili divji slog (angl. wild style). Pisanje grafitov po podzemni železnici in drugih izpostavljenih površinah v javnem prostoru je delovalo kot učinkovit komunikacijski kanal. Sprožilo je globalni družbeni trend podpisovanja s slikovnimi grafiti. Na podlagi etnografske analize pisnih in avdiovizualnih virov o nastanku ter razvoju hiphoperskih grafitov v ameriških mestih prispevek raziskovano skupino opisuje kot nevidno ali razpršeno množico z uporabo metodologije kulturne antropologije in socialne psihologije. Analiza delovanja in mobilizacijske moči skupine temelji na metodah psihologije množice, predvsem frustracijskih in komunikacijskih teorijah množic. Raziskovana skupina je po teoriji dodane vrednosti Neila Smelserja označena kot vrednostno usmerjeno družbeno gibanje, represivni ukrepi proti njej pa kot odgovor oblasti v skladu z ustaljenim načinom sklicevanja na red in zakonitost. Analizo dopolnjuje teorija Howarda Rheingolda, ki razlaga komunikacijske navade množic v tehnološko naprednejših okoliščinah na globalni ravni. Preučevana skupina je kronološko gledano spadala v čas pred začetkom hiphopa, vendar jo zaradi konstruktivnega mobilizacijskega vpliva na nadaljnji razvoj gibanja na splošno uvrščamo med temeljne sestavine hiphopa.
Ključne besede: grafiti, hiphop, New York, psihologija množice, nevidna množica, teorija množičnih uporov
Objavljeno v RUP: 22.01.2026; Ogledov: 189; Prenosov: 2
Celotno besedilo (968,71 KB) |
3. Veliki jezikovni modeli in obči intelektLea Kuhar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava vprašanje avtomatizacije na primeru velikih jezikovnih modelov. Osrednja teza članka je, da veliki jezikovni modeli ne avtomatizirajo individualnih sposobnosti mišljenja niti javne vednosti, kot so jo razumeli avtorji nemške klasične filozofije, temveč tisto, kar je Marx imenoval »obči intelekt«. Z danim konceptom Marx označuje obdobje, ko obče družbeno znanje postane gonilna sila proizvodnje, kar pomeni, da se upredmeti tako v proizvodnih silah (napredek pri avtomatizaciji strojev) kot v organizaciji delavcev (sprememba v organizaciji dela, nujna za tehnično-znanstveni razvoj). Če se je v Marxovem času, torej v obdobju industrijske dobe, obči intelekt upodabljal v strojih, se danes uteleša v algoritmih in statističnih modelih umetne inteligence. Članek sledi »delovni teoriji avtomatizacije«, kot jo je razvil Matteo Pasquinelli, in pokaže, da veliki jezikovni modeli avtomatizirajo predvsem delo percepcije, tj. sposobnost prepoznavanja vzorcev, obenem pa tudi specifična družbena razmerja, ki so zakodirana v matematičnih algoritmih.
Ključne besede: obči intelekt, Marx, veliki jezikovni modeli, Pasquinelli, delovna teorija avtomatizacije
Objavljeno v RUP: 22.01.2026; Ogledov: 206; Prenosov: 1
Celotno besedilo (153,01 KB) |
4. Od predsodkov do povezanosti : teorija o medskupinskem stikuNika Ferbežar, Mateja Marovič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Teorija medskupinskega stika ima za socialnopedagoško področje, ki si prizadeva za zmanjševanje marginaliziranosti različnih družbenih skupin, velik pomen, saj predpostavlja, da je mogoče predsodke med različnimi družbenimi skupinami zmanjševati preko stika med njimi, zlasti kadar so izpolnjeni določeni pogoji, kot npr. enak status med skupinami, skupni cilji in institucionalna podpora. V prispevku predstavimo rezultate tradicionalnega pregleda literature o teoriji medskupinskega stika. V kontekstu socialne pedagogike opredelimo v znanosti utemeljene strategije za krepitev pozitivnih učinkov medskupinskega stika in izpostavimo pomen obstoja priložnosti za medskupinski stik ter pogoje, ki povečujejo verjetnost za zmanjšanje predsodkov na podlagi le-tega. Predstavimo primer uporabe teorije medskupinskega stika pri oblikovanju vključujočih praks v vzgojno-izobraževalnem sistemu, pri čemer izpostavimo ključno vlogo socialnopedagoške prakse. Pregled literature kaže, da ima teorija med-skupinskega stika sicer velik potencial za razvoj socialnopedagoške teorije in prakse, ki pa v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru zahteva nadaljnjo kontekstualizacijo in empirično preverjanje.
Ključne besede: teorija o medskupinskem stiku, socialna pedagogika, predsodki, vključenost
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 197; Prenosov: 0
Celotno besedilo (353,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Problem dvojne empatije kot pristop za razvijanje inkluzije pri otrocih z motnjo v duševnem razvoju in avtizmom : magistrsko deloDiana Volčjak, 2025, magistrsko delo Ključne besede: problem dvojne empatije, avtizem, teorija nevrorazličnosti, motnje v duševnem razvoju, posebni program vzgoje in izobraževanja, socialna igra, delo v parih ali v skupini, socialna zgodba
Objavljeno v RUP: 16.07.2025; Ogledov: 665; Prenosov: 57
Celotno besedilo (864,95 KB) |
10. |
