Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Marketizacijski diskurz v izobraževanju : dekonstrukcija znanstvene publicistike
Armand Faganel, Anita Trnavčevič, 2017, znanstvena monografija

Opis: Proces marketizacije označuje spreminjanje družbe v trg ter družbenih odnosov v tržne. V številnih znanstvenih člankih je možno zaznati razprave o marketizaciji javnih visokošolskih storitev v svetu in Sloveniji. Namen raziskave je s kritično diskurzivno analizo znanstvenih člankov ter z dekonstrukcijo argumentov zagovornikov in nasprotnikov procesa poglobljeno preučiti ozadja in razloge, ki vodijo v marketizacijo slovenskega javnega visokega šolstva ter nakazati možne implikacije in možne posledice marketizacije visokošolskega prostora in drugih sprememb zunanjih pogojev za družbo in posameznike. Ugotovili smo, da ne obstaja enotna oblika in razumevanje marketizacije, saj obstajajo najrazličnejši trgi in kvazi trgi, ki vplivajo na visokošolsko izobraževanje.
Ključne besede: marketizacija, javno visoko šolstvo, trg, dekonstrukcija, diskurz, neoliberalizem, izobraževanje, javne dobrine, tržno gospodarstvo, elektronske knjige
Objavljeno v RUP: 06.11.2021; Ogledov: 1412; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
Okrepljena ustavna demokracija
Matjaž Nahtigal, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Najpomembnejša značilnost spopadanja z veliko finančno, gospodarsko in socialno krizo od leta 2008 naprej je, da se poskuša na globalni, evropski in nacionalni ravni rešiti v okviru obstoječega omejevalnega niza institucij reprezentativne demokracije, tržnega gospodarstva in svobodne civilne družbe. Razprave o alternativnih institucionalnih oblikah, ki bi temeljito preoblikovale ustavno demokracijo, tržno gospodarstvo in svobodno civilno družbo v smeri bolj vključujoče, bolj raznolike in bolj eksperimentalne družbe, še vedno ni na mizi. Obstajajo le posamezne regije v prvem in tretjem svetu, ki uspešno eksperimentirajo z novimi institucionalnimi oblikami in veljajo za najuspešnejše regije ne le po merilih konkurenčnosti, temveč tudi socialne kohezivnosti, ekonomskih in izobraževalnih priložnostih ter inovativnosti. Teoretično izhodišče za razpravo v okviru sodobnih institucionalnih teorij je naslednje: klasična ustavna teorija, politične stranke, utemeljene v devetnajstem stoletju, in množična fordistična proizvodnja, organizirana po ekonomskih principih zgodnjega dvajsetega stoletja, ne morejo ostati institucionalni okvir za organizacijo in delovanje modernih demokratičnih družb enaindvajsetega stoletja. Za bolj ustvarjalni, domišljeni dialog na nacionalni ravni in za okrepljen nacionalni razvojni projekt v okviru EU potrebujemo resnično neodvisno in avtonomno, a dobro organizirano civilno družbo. Ta mora postati partnerica političnim strankam, ki bi se morale odlikovati po izdelovanju bogatih in raznolikih programskih alternativ. Namesto ustvarjanja površnega konsenza bi morali bogatiti in krepiti razpravo o razvojnih alternativah ter zanje ustvarjati široka družbena zavezništva. Seveda pa pri iskanju poti iz krize - ne na evropski ne na nacionalni ravni - ni bližnjic. Pretekli dve leti sta bili tako v evropskem kot nacionalnem ustavnem in razvojnem kontekstu v veliki meri izgubljeni in ju bo težko nadomestiti.
Ključne besede: Civil society, Civilna družba, Constitutional system, Democracy, Demokracija, Market economy, Pluralism, Pluralizem, Tržno gospodarstvo, ustavna demokracija, Ustavni sistem
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4541; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici