1. Podnebna pismenost študentov razrednega poukaNataša Dolenc, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava podnebno pismenost bodočih učiteljev razrednega pouka in izpostavlja pomen njihovega znanja za vključevanje trajnostnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študenti razumejo osnovne pojme, povezane s podnebnimi spremembami, kako zaznavajo posledice podnebnih sprememb ter katere ukrepe prepoznavajo kot najučinkovitejše pri njihovem zmanjševanju. V raziskavi je sodelovalo 161 študentov študijskega programa Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa in Likertove lestvice stališč. Rezultati raziskave kažejo, da ima večina študentov osnovno znanje o temeljnih podnebnih pojmih in so občutljivi na podnebno problematiko, a imajo nekatere vrzeli v znanju in napačne predstave, zlasti pri razumevanju učinka tople grede, podnebnih točk preloma, ogljičnega odtisa in hierarhije ukrepov za zmanjšanje emisij. Ugotovitve potrjujejo, da je za bodoče učitelje ključno celostno podnebno izobraževanje, ki razvija podnebno pismenost in trajnostne kompetence, kot so kritično in sistemsko mišljenje, kompetence odgovornega odločanja, pripravljenosti za ukrepanje ter empatija in solidarnost. V ta namen je treba v pedagoške študijske programe vključevati vsebine o vzrokih, posledicah in ukrepih za blaženje podnebnih sprememb, ogljičnem odtisu, trajnostni mobilnosti, podnebni pravičnosti in trajnostnih življenjskih praksah. Pri tem je pomembno, da se uporablja sodobne učne pristope in prepoznava napačne predstave študentov ter se jih ustrezno preoblikuje. Le na ta način bodo učitelji ustrezno pripravljeni za razvijanje podnebne pismenosti in trajnostnih kompetenc pri učencih.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebna pismenost, trajnostne kompetence, bodoči učitelji, razredni pouk
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (126,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vključevanje kompetenc evropskega okvira trajnostnih kompetenc v pedagoške študijske programe izbranih visokošolskih ustanov v Sloveniji, Nemčiji in AvstrijiDorian Penšek-Rader, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Sodobni učitelj je danes mentor, raziskovalec in povezovalec različnih znanj, ki mora obvladati tudi trajnostne kompetence. Prispevek obravnava vključevanje trajnostnih kompetenc, opredeljenih v evropskem okviru trajnostnih kompetenc, v izbrane študijske programe razrednega pouka v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. T. i. okvir GreenComp definira štiri ključna področja: vrednote trajnosti, sistemsko mišljenje, zamišljanje prihodnosti in ukrepanje za trajnostnost. Namen analize je primerjati, kako izbrani pedagoški programi na šestih visokošolskih ustanovah te kompetence vključujejo v svoje učne načrte. Rezultati kažejo, da so trajnostne kompetence v programih prisotne v različni meri, zlasti analizirani programi v Nemčiji izstopajo po celostnejši in interdisciplinarni integraciji teh vsebin v izobraževalni proces. V analiziranih programih v Sloveniji in Avstriji je prisotna pozitivna zasnova, vendar obstajajo še vrzeli, ki jih je treba zapolniti, predvsem na področjih kritičnega mišljenja, prilagodljivosti in kolektivnega ukrepanja. Članek poudarja pomembnost trajnosti kot temeljne vrednote v izobraževanju ter potrebo po nadaljnjem razvoju učiteljskega izobraževanja, ki bo pripravljeno na izzive prihodnosti. Pri tem okvir za trajnostne kompetence ponuja pomembno orodje za sistematično vključevanje trajnostnih kompetenc v pedagoške programe in spodbuja spremembe v miselnosti ter pristopih k učenju.
Ključne besede: trajnostne kompetence, GreenComp, pedagoški študijski programi, izobraževanje učiteljev, primerjalna analiza
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 4
Celotno besedilo (117,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vključevanje trajnostnih vidikov v izobraževanje bodočih učiteljev računalništvaŠpela Cerar, Irena Nančovska Šerbec, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo vključevanje trajnostnih vidikov v poučevanje računalništva na primeru predmeta Izbrana poglavja računalništva z didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Namen raziskave je bil preučiti, kako projektno učno delo z digitalnimi tehnologijami (Micro:bit, LEGO Mindstorms, Scratch) spodbuja razvoj trajnostnih kompetenc študentov. Uporabili smo kvalitativno analizo pisnih intervjujev ter študentskih projektov in refleksij. Rezultati kažejo, da študenti kot ključne prednosti izpostavljajo praktično delo, ustvarjalnost in medpredmetno povezovanje v okviru STE(A)M, medtem ko so glavne omejitve časovna stiska, potreba po predznanju elektronike in omejena dostopnost opreme. Predlagajo daljše trajanje projektov, uvajalne module in več medpredmetnih povezav. Analiza potrjuje, da projektno delo učinkovito krepi ključne Unescove in kompetence GreenComp – sistemsko mišljenje, predvidevanje, kritično refleksijo in strateško delovanje – ter je skladno z načeli kognitivnega pristopa 4E. Prispevek ponuja teoretično in empirično utemeljitev, da integracija računalniškega mišljenja in trajnostnih kompetenc pomembno prispeva k nadgradnji pedagoških programov ter usposabljanju učiteljev za transformativno poučevanje.
Ključne besede: trajnostne kompetence, računalniško mišljenje, projektno učno delo, kognitivni okvir 4E, izobraževanje učiteljev
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 119; Prenosov: 3
Celotno besedilo (128,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
