1. |
2. |
3. Trajnostni razvoj rastlinske pridelave, predelave in prodajeŠtefan Bojnec, Drago Papler, 2025, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija se osredotoča na trajnostni razvoj rastlinske pridelave, predelave in prodaje v okviru lokalnih skupnosti, kjer ima kmetijstvo pomembno vlogo pri oblikovanju ekonomske, družbene in okoljske strukture v trajnostnem razvoju podeželja. Hrana ni zgolj osnovna dobrina, temveč temeljni vir energije za življenje, zato je razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na njeno pridelavo in distribucijo, ključno za dolgoročno vzdržnost lokalnih kmetijskih sistemov. Glavni cilj raziskave je bil preučiti mnenja različnih deležnikov o trenutnem stanju povpraševanja in ponudbe po kmetijsko-živilskih proizvodih ter povezanih storitvah, prepoznati obstoječe in potencialne tržne priložnosti ter analizirati ključne gradnike razvoja rastlinske pridelave, predelave in prodaje. V ospredju so bili tudi vloga izobraževanja ter motivacijski vidiki za vključevanje v ekološko kmetovanje. Za pridobitev podatkov je bila uporabljena metoda anketiranja, pri čemer smo s pomočjo statistične analize ugotovili pomembne dejavnike, ki vplivajo na kmetijsko dejavnost in zadovoljstvo z izobraževalnimi programi. Z regresijsko analizo smo preverili hipoteze o vplivu posameznih dejavnikov na kmetijsko ponudbo ter oblikovanje lokalnih kmetijskih politik. Faktorska analiza je omogočila identifikacijo povezanosti med posameznimi spremenljivkami ter razumevanje njihovega prispevka k širšim razvojnim vidikom trajnostnega razvoja. Rezultati raziskave potrjujejo pomen podeželja pri razvoju trajnostnega kmetijstva in posebej rastlinske pridelave, ki omogoča prostorske, socialne in naravne pogoje za izvajanje trajnostne pridelave. Analize so pokazale visoko stopnjo zanimanja anketiranih za ekološko pridelavo hrane, kar nakazuje večjo ozaveščenost o trajnostnih načelih med porabniki in ponudniki. Ocenjevanje kmetijsko-izobraževalnih programov s strani odraslih udeležencev je razkrilo pomembnost stalnega vseživljenjskega učenja in prenosa znanja za izboljšanje kmetijske prakse ter krepitev konkurenčnosti na trgu. Ugotovitve kažejo tudi na potrebo po večji podpori lokalnim pobudam in spodbudam, ki bi še dodatno okrepile tržno vlogo lokalno pridelane hrane in razvoj kratkih oskrbnih verig z nizkim ogljičnim odtisom. Znanstvena monografija tako prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja kmetijstva v lokalnem okolju, pri čemer poudarja pomen medsebojnega povezovanja deležnikov, sistemskega načrtovanja in vključevanja trajnostnih vidikov v vse faze kmetijske proizvodnje – od pridelave do končne prodaje.
Ključne besede: ekonomska uspešnost, kmetijstvo, podeželje, trajnostni razvoj, kmetijska pridelava, kmetijsko povpraševanje, kmetijska ponudba, izobraževanje, raziskava, statistična analiza, korelacijska analiza, regresijska analiza
Objavljeno v RUP: 25.03.2026; Ogledov: 192; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (14,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Ustvarjanje znanja za trajnostni razvoj visokošolskih ustanovMirko Markič, Tina Quéchon, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Izobraževanje za trajnostni razvoj predstavlja enega izmed globalnih ciljev iz Agende Združenih narodov do leta 2030 ter vsebuje pridobivanje novih znanj in veščin. Management znanja pomeni ustvarjanje, pridobivanje, deljenje, hranjenje in uporabo znanja. V slovenskem visokošolskem prostoru ne obstaja teoretična ali empirična raziskava, v kateri bi avtorji celovito povezovali institucionalno transformacijo, ustvarjanje znanja in trajnostne prakse. Namen našega prispevka bo predstaviti ugotovitve iz pregleda dosedanjih 35 raziskav o treh navedenih konceptualnih dimenzijah, ki so prisotne v globalnem visokošolskem prostoru. Pregled smo opravili v javno dostopnih bazah podatkov s pomočjo metodologije PRIZMA. Izidi iz naše raziskave bodo imeli teoretične in praktične implikacije za managersko znanost ter stroko in bodo spodbujali snovanje nacionalne raziskovalne ter izobraževalne politike in strategije.
Ključne besede: institucionalna transformacija, management znanja, trajnostni razvoj, ustvarjanje znanja, visoko šolstvo
Objavljeno v RUP: 23.03.2026; Ogledov: 226; Prenosov: 12
Celotno besedilo (400,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Družbena odgovornost in trajnostni razvoj v slovenskih bankahLucija Glavič, Žiga Čepar, 2025, strokovni članek Opis: Članek obravnava izjemno aktualno problematiko trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti na primeru bančnega sektorja v Sloveniji. Njegov namen je na primeru raziskave slovenskih bank ugotoviti, katere so tiste bistvene vsebine, ki jih naslavljajo banke, ko govorimo o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju, ter kakšna so pričakovanja deležnikov in družbe do bank glede teh vsebin, ter ta pričakovanja primerjati z dejanskimi aktivnostmi bank. Da bi dosegli namen raziskave ter odgovorili na postavljeno raziskovalno vprašanje, smo preučili relevantno litera turo, povezano z družbeno odgovornostjo ter s trajnostnim razvojem v slovenskih bankah, opravili analizo letnih poročil 12 slovenskih bank ter v okviru raziskave na podlagi polstrukturiranih intervjujev z devetimi predstavniki deležniških skupin bank pridobili primarne podatke, ki smo jih analizirali s pomočjo metode analize vsebine. Ugotovitve raziskave kažejo na določena razhajanja med odnosom bank in pričakovanji njihovih deležnikov na tem področju ter lahko služijo tudi kot pripomoček pri pripravi trajnostnih poročil in strategij bank v bodoče.
Ključne besede: trajnostni razvoj, pomen posameznih vsebin, družbena odgovornost, banke, deležniki bank, Slovenija
Objavljeno v RUP: 11.03.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 9
Celotno besedilo (384,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Pregled političnega spodbujanja trajnostnega razvoja v Evropski uniji s pomočjo vseživljenjskega izobraževanjaDejan Hozjan, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je iskanje odgovora na vprašanje, kakšno vlogo ima vseživljenjsko izobraževanje pri spodbujanju trajnostnega razvoja v Evropski uniji. Trajnostni razvoj predstavlja pomemben koncept razvoja Evropske unije od 70. let prejšnjega stoletja dalje. Kljub temu da so v ospredju trajnostnega razvoja okoljevarstvena vprašanja in ohranjanje narave za sedanje ter prihodnje generacije, pa je okoljevarstvo tesno povezano z gospodarskim in s socialnim razvojem Evropske unije (in sveta). Tako gospodarski razvoj ne sme biti prvenstveno namenjen povečevanju kapitala, ampak mora temeljiti na ohranjanju blaginje in enakosti za vse ter ohranjanju okolja in naravnih virov. Ob tem pa se postavlja vprašanje, na kakšen način lahko vseživljenjsko izobraževanje pripomore k ozaveščanju prebivalcev Evropske unije o trajnostnem razvoju. Že od Lizbonske strategije je jasno, da se snovalci politike Evropske unije jasno zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja, ki predstavlja platformo za prenos strateških dokumentov s področja trajnostnega razvoja v neposredno realnost.
Ključne besede: Evropska unija, trajnostni razvoj, vseživljenjsko izobraževanje, okoljevarstvo, gospodarski razvoj
Objavljeno v RUP: 09.03.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 11
Celotno besedilo (97,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Z branjem slikanic k trajnostno naravnani družbiBarbara Bednjički Rošer, Dragica Haramija, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek osvetljuje temo trajnostno naravnane družbe v otroški literaturi z upoštevanjem gradnikov bralne pismenosti. Vzgoja za trajnostni razvoj je tako kot bralna pismenost vseživljenjski proces, zato smo za razumevanje pojmovanja trajnosti in vloge posameznikov pri njenem uresničevanju, ki se prične oblikovati že v predšolskem obdobju, izbrali slikanico Liis Sein in Gerde Märtens Moje mesto. Posledice človekovega vpliva na okolje, ki jih ubeseduje tudi sodobna otroška književnost, so lahko pri vzgajanju in izobraževanju predšolskih otrok v odgovorne ter ozaveščene posameznike pomembno izhodišče vseživljenjskega učenja. Multimodalna analiza slikanice kaže, da ilustracije vplivajo na razumevanje zgodbe in spreminjajo oz. natančneje predstavljajo osnovne morfološke značilnosti besedila, obenem pa je posebna pozornost namenjena perečim izzivom preobremenjenega naravnega okolja in spodbujanju vključujočega trajnostnega delovanja v urbanih središčih, ki je bilo izpostavljeno tudi na literarnih matinejah oz. srečanjih s pisateljico in z bodočimi vzgojitelji, študenti predšolske vzgoje na Univerzi v Mariboru ter otroki iz bližnjega javnega vrtca. Izvedli smo študijo primera, v katero smo vključili izredne študente tretjega letnika študijskega programa Predšolska vzgoja (n = 13). Opravljena je bila analiza vsebine odgovorov, ki izkazujejo široko pomensko polje razumevanja celostnega branja in predstavljajo primer medpodročnega povezovanja, ki lahko pomembno prispeva k razvoju gradnikov bralne pismenosti in trajnostne prihodnosti.
Ključne besede: multimodalnost, trajnostni razvoj, gradniki bralne pismenosti
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 376; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,53 MB) |
9. |
10. |
