1. Viri organizacijskega obrekovanja v slovenskih osnovnih šolahLucija Cemič, Nika Lipolt, Maša Stojanović, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Neformalna komunikacija v organizaciji zaposlenim omogoča večjo informiranost, povečuje pripadnost in zadovoljstvo pri delu, hkrati pa predstavlja učinkovit kanal pretoka komunikacije. Poleg pozitivnih vidikov se lahko preko nje širi tudi obrekovanje z morebitnimi negativnimi vplivi na klimo in zaupanje med zaposlenimi. Raziskava preučuje pojav obrekovanja med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji, pri čemer se osredotoča na identifikacijo virov, ki jih slovenski učitelji najpogosteje prepoznavajo kot vzrok obrekovanja. V raziskavi je sodelovalo 541 osnovnošolskih učiteljev iz vseh statističnih regij Slovenije. Za raziskovanje prepoznavanja virov organizacijskega obrekovanja smo uporabile Vprašalnik o virih obrekovanja (gsq), ki smo ga posredovale kontaktnim osebam vseh javnih slovenskih osnovnih šol. Ugotovile smo, da osnovnošolski učitelji najpogosteje prepoznavajo individualne vire obrekovanja, najmanj pogosto pa organizacijske vire. Velikih razlik ni bilo možno opaziti pri primerjavi moških in žensk, prav tako pri primerjanju udeležencev, ki poučujejo na različnih stopnjah preučevanja. Lahko pa smo opazile večja odstopanja med skupinami z različno delovno dobo v šolstvu. Prispevek osvetljuje vire obrekovanja na slovenskih osnovnih šolah in daje informacije, na podlagi katerih je mogoče nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: obrekovanje, osnovna šola, učitelji, vprašalnik gsq
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 124; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (168,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga učiteljev pri zmanjševanju stigme med vrstniki v inkluzivnem razredu : magistrsko deloSamira Horvat, 2026, magistrsko delo Ključne besede: stigma, medvrstniška izključenost, inkluzivni razred, učitelji, pedagoške strategije, socialna vključenost, sodelovalno učenje, osnovna šola
Objavljeno v RUP: 05.03.2026; Ogledov: 254; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,85 MB) |
3. Šola kot skupnost ali vsota posameznikov : magistrsko deloAndreja Baznik, Anita Beguš, 2025, magistrsko delo Ključne besede: šola, skupnost, vrednote, individualizem, inkluzija, učenci, dijaki, učitelji
Objavljeno v RUP: 05.03.2026; Ogledov: 249; Prenosov: 16
Celotno besedilo (703,24 KB) |
4. Stališča učiteljev do poučevanja na prilagojenem programu : magistrsko deloNastja Venko, 2025, magistrsko delo Ključne besede: učitelji, redni program, prilagojen program, nižji izobrazbeni standard, otroci s posebnimi potrebami, nadomeščanja, stališča učiteljev, inkluzivno izobraževanje
Objavljeno v RUP: 03.02.2026; Ogledov: 392; Prenosov: 18
Celotno besedilo (745,04 KB) |
5. Vodenje otroških folklornih skupin v osnovnih šolah : magistrsko deloAna Povšič, 2025, magistrsko delo Ključne besede: folklorna dejavnost, otroške folklorne skupine, kulturna dediščina, osnovna šola, ljudsko izročilo, učitelji, usposabljanje, osebna motivacija
Objavljeno v RUP: 12.01.2026; Ogledov: 390; Prenosov: 46
Celotno besedilo (725,91 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. Analiza mednarodnih nacionalnih smernic za uporabo umetne inteligence v učenju in poučevanju na douniverzitetni ravniSonja Čotar Konrad, Maja Lebeničnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku analiziramo mednarodne nacionalne smernice rabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju držav Hrvaške, Španije, dveh zveznih dežel Nemčije, Norveške, Kanade in Združenih države Amerike. V prispevku smo se osredotočili na dve raziskovalni vprašanji, in sicer vlogo in pomen GEN-UI pri poučevanju učiteljev ter pomen GEN-UI pri učenju učencev. Na osnovi izvedene tematske analize smernic ugotavljamo, da nacionalni dokumenti izkazujejo ambivalenten odnos do vključevanja GEN-UI v izobraževanje. Slednja orodja na eni strani prinašajo velik potencial za izboljšano učinkovitost in kakovost poučevanja, po drugi strani pa opozarjajo na tveganja in izzive te tehnologije. Ključni predlogi analiziranih nacionalnih dokumentov se nanašajo na razmislek glede prenove obstoječih učnih načrtov z vidika vključevanja GEN-UI in doseganja višjih taksonomskih ravni znanja ter izpostavljajo potrebo po vseživljenjskem učenju učiteljev, predvsem na področju spretnosti rabe orodij UI, etičnih, pravnih in tehnično-tehnoloških vidikov UI v izobraževanju. Prispevek s pregledom ob stoječih evropskih in drugih smernic poudarja potencial za oblikovanje izhodišč nacionalnih usmeritev rabe GEN-UI v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji.
Ključne besede: mednarodne smernice GEN-UI v izobraževanju, osnovna šola, srednja šola, evropski prostor, učenci, učitelji
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 423; Prenosov: 3
Celotno besedilo (211,77 KB) |
10. Stres, delovna zavzetost in zadovoljstvo z delom osnovnošolskih učiteljevEva Gabrijelčič, Petra Dolenc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Učitelji so pri svojem delu izpostavljeni različnim stresnim okoliščinam, ki se lahko odražajo v številnih neugodnih zdravstvenih, psi-hosocialnih in delovnih izidih. Cilj raziskave je bil preveriti raven zaznanega stresa, delovne zavzetosti, zadovoljstva z delom v vzorcu slovenskih osnovnošolskih učiteljev (N = 335) ter preučiti povezanost med omenjenimi koncepti. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji zaznavajo zmerno raven stresa, razmeroma visoko delovno zavzetost ter zmerno do visoko stopnjo zadovoljstva z delom. Preverjanje razlik kaže, da izražajo učiteljice več delovne zavzetosti v primerjavi s kolegi. Prav tako ugotavljamo, da so učitelji na razredni stopnji v povprečju bolj delovno zavzeti in zadovoljni z delom kot učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji. Zaposleni z več delovnimi izku-šnjami poročajo o nižji stopnji zaznanega stresa in višji stopnji zadovoljstva z delom kot tisti z manj delovnimi izkušnjami. Nadalje rezultati regresijske analize kažejo, da nižja raven zaznanega stresa in višje izražena čustvena zavzetost napovedujeta višjo raven delovnega zadovoljstva osnovnošolskih učiteljev.
Ključne besede: učitelji, stres, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 6
Celotno besedilo (363,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
