1. Children in digital age – Slovenian perspectiveBenjamin Lesjak, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: To poročilo o državi preučuje uporabo in vpliv digitalnih naprav med slovenskimi otroki in mladostniki ter pravni okvir Republike Slovenije glede otrokovih pravic, zlasti v kontekstu digitalnih storitev in družbenih omrežij. Ugotavlja, da so pametni telefoni med slovenskimi mladimi najpogosteje uporabljene naprave, pri čemer jih uporabljajo več ur dnevno. Televizija in računalniki so prav tako pogosto v uporabi, vendar v manjši meri kot pametni telefoni. Poročilo poudarja vpliv staršev pri usmerjanju rabe tehnologije ter priljubljenost različnih družbenih omrežij med posameznimi starostnimi skupinami. V okviru slovenskega pravnega sistema so raziskane tudi pravne definicije otroka in mladoletne osebe ter vloga staršev. Dokument nadalje obravnava stališče Slovenije glede otrokovih pravic v digitalni dobi, pri čemer izpostavlja odsotnost posebnega zakona o otrokovih pravicah, hkrati pa priznava vlogo Ustave in Družinskega zakonika pri zagotavljanju njihove zaščite. Poročilo analizira tudi vlogo javnih institucij, pravnih sredstev in izobraževanja pri varovanju otrok v digitalnem prostoru ter poudarja prispevek različnih organizacij in pravnih aktov k spodbujanju varne rabe interneta in zaščiti otrokovih pravic na spletu. Povzetek izpostavlja kompleksnost in razvijajočo se naravo otrokovih digitalnih pravic ter poudarja potrebo po stalni pozornosti in prilagajanju za zaščito teh ranljivih članov družbe.
Ključne besede: uporaba digitalnih naprav, slovenski mladostniki, pravni okvir, otrokove pravice, regulacija spletnih vsebin
Objavljeno v RUP: 09.03.2026; Ogledov: 56; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (233,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Stališča študentov do umetne inteligenceAndreja Klančar, Aleksander Janeš, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je predstaviti stališča študentov izbranih fakultet Univerze na Primorskem do rabe umetne inteligence (UI), njihovo dejansko rabo UI ter raven ozaveščenosti o UI. V raziskavo je bilo vključenih 195 rednih dodiplomskih študentov dveh izbranih fakultet Univerze na Primorskem (105 z UP PEF in 90 z UP FM). V okviru raziskave smo preučili tudi povezanost teh dejavnikov in prihodnje rabe UI ter preverili, kateri izmed dejavnikov je pri tem najmočnejši napovedni dejavnik te rabe. Analiza rezultatov korelacije je pokazala, da je prihodnja namera uporabe UI najmočneje povezana z dejansko rabo, nato s stališči, povezava z ozaveščenostjo o UI ni statistično pomembna. Analiza rezultatov regresije je dodatno potrdila, da je uporaba UI statistično najmočnejši napovednik prihodnje uporabe slednje.
Ključne besede: umetna inteligenca, stališča študentov, ozaveščenost o UI, uporaba UI, trajnostni vidik, management znanja
Objavljeno v RUP: 20.11.2025; Ogledov: 398; Prenosov: 16
Celotno besedilo (121,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
