1. Vodstveni ukrepi za nadzor nad odtekanjem informacij v IT podjetjih na območju obalno-kraške regijeLucija Kozina, Pina Stojan, Zala Strniša, Zala Zadel, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava preučuje vodstvene ukrepe za preprečevanje odtekanja informacij v i t-podjetjih v obalno-kraški regiji, pri čemer se osredotoča na tehnične, organizacijske in človeške dejavnike, ki vplivajo na varnost podatkov. Odtekanje informacij, bodisi nenamerno zaradi človeških napak in nezadostne ozaveščenosti bodisi namerno zaradi neetičnega ravnanja, predstavlja resno grožnjo sodobnim podjetjem. Raziskava temelji na kvalitativni analizi intervjujev, ki so razkrili, da ima vodstvo ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti podatkov. Zaposleni vodstvu pripisujejo odgovornost za jasno komuniciranje politik, zagotavljanje rednega usposabljanja in spodbujanje organizacijske kulture, ki poudarja pomen varnosti. Ključni ukrepi vključujejo šifriranje, sisteme za zaznavanje vdorov, omejevanje dostopa in fizične varnostne rešitve, usposabljanje zaposlenih in uporabo sistemov preprečevanja uhajanja podatkov. Udeleženci so hkrati izpostavili izzive, kot so pomanjkanje stalnega usposabljanja, slaba komunikacija med oddelki in nizka raven ozaveščenosti zaposlenih, kar pogosto oslabi učinkovitost varnostnih praks. V raziskavi poudarjamo, da uspešna zaščita podatkov zahteva celovit pristop, ki združuje napredne tehnične rešitve z učinkovitim vodstvom in aktivno vključenostjo zaposlenih. Poleg tega nove oblike dela, kot je delo na daljavo, prinašajo dodatne izzive, ki zahtevajo prilagoditev obstoječih varnostnih politik.
Ključne besede: varnost podatkov, odtekanje informacij, i t-podjetja, vodstveni ukrepi, organizacijska kultura
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (166,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Uporabnost podatkov o neželenih dogodkih na Psihiatrični kliniki LjubljanaAljoša Lapanja, Stanka Blagojevič, Jožica Peterka Novak, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava analizo neželenih dogodkov na Psihiatrični kliniki Ljubljana v letu 2006. Avtorji poudarjajo pomen rednega spremljanja, analiziranja in poročanja o neželenih dogodkih s strani zdravstvene nege pri zagotavljanju varne in s tem posledično kakovostne psihiatrične zdravstvene nege. Raziskava je bila empirična, deskriptivna, uporabljena je bila kvantitativna analiza "Poročila o incidentu". Evidentiranje neželenih dogodkov je timsko delo, v katerem sodelujejo vsi vpleteni člani osebja, bolniki in svojci. Pri poimenovanju neželenih dogodkov je nekaj praktičnih in formalnih težav, ki vplivajo na same podatke in njihovo interpretacijo. Eden od njih je različno pojmovanje dogodka in prag tolerance pri osebju za evidentiranje dogodka. Zato podatki ne kažejo nujno dejanskega stanja, ko želimo primerjati oddelke med seboj. Najpogostejša vrsta neželenih dogodkov so bili padci. Brez posledic se je končala skoraj tretjina vseh neželenih dogodkov, 41 % vseh posledic pa so telesne poškodbe bolnikov. Na primeru padcev, kot so bili definirani v metodologiji Ministrstva za zdravje, bomo pokazali, da tudi metodologija in definicija koncepta pomembno vplivata na primerljivost podatkov med posameznimi bolnišnicami. Prikazani so tudi količniki števila padcev in neželenih dogodkov na 1000 oskrbnih dni od leta 2003 dalje. Obvladovanje neželenih dogodkov v psihiatrični zdravstveni negi zavse zaposlene je eden ključnih členov pri ohranjanju in izboljševanju kakovosti obravnave bolnikov.
Ključne besede: neželeni dogodki, incidenti, uporabnost podatkov, kakovost, varnost, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 6339; Prenosov: 121
 Povezava na celotno besedilo |
