1. Pravni vidiki neželenega vedenja v organizacijiElizabeta Zirnstein, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje obravnava pravne vidike neželenega vedenja v organizacijah z osredotočenostjo na vidik delodajalca. Izhajajoč iz oblik neželenega vedenja, analiziranih v predhodnih poglavjih, je predstavljen slovenski pravni okvir, ki tovrstna vedenja postavlja v kontekst pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Na razumljiv način so predstavljene določbe Zakona o delovnih razmerjih (zdr-1) (2013), Zakona o varnosti in zdravju pri delu (zvzd-1) (2011), Obligacijskega zakonika (o z) (2007) ter nekaterih drugih zakonov. Izpostavljen je tudi pomen internih pravnih aktov in notranjih organizacijskih struktur, ki delodajalcem omogočajo učinkovito obvladovanje in sankcioniranje neželenih vedenj v organizaciji. Med mehanizmi, ki jih ima na voljo delodajalec v smislu pravne reakcije na razne oblike neželenega vedenja v organizaciji, to poglavje izpostavlja disciplinski postopek, odškodninsko odgovornost ter redno in izredno odpoved delovnega razmerja. Čeprav je tovrstni delodajalčev odziv na neželeno vedenje v organizaciji povsem legitimen in tudi potreben (v preventivni in kurativni namen), avtorica opozarja, da morajo biti ukrepi delodajalca pravno premišljeni, skladni z zakonodajo in socialno občutljivi, saj imajo lahko ti postopki, predvsem odpoved delovnega razmerja, težke psihosocialne posledice za zaposlenega. Poglavje zaključuje s pozivom k proaktivnemu pristopu, ki temelji na preventivi, etični organizacijski kulturi in jasno določenih vedenjskih standardih.
Ključne besede: neželeno vedenje, delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, disciplinski postopek, odškodninska odgovornost, organizacijska pravila
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 96; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (168,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pogostost in vzroki neprimerne rabe časa in virov na delovnem mestu pri zaposlenih v SlovenijiŠpela Markočič, Karmen Kravanja, Katarina Marjanović, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Neprimerna raba časa in virov (nrv) predstavlja pomemben strošek za organizacijo ter vpliva na njeno učinkovitost in razvoj. Raziskava je bila namenjena preučevanju pojavnosti in vzrokov teh vedenj med zaposlenimi v Sloveniji. Poleg tega smo preverjali, ali obstajajo povezave med demografskimi dejavniki (starost, delovna doba v organizaciji in zaslužek) ter nr v. Rezultati so pokazali, da je pojavnost nr v pri udeležencih raziskave (n = 325) relativno nizka – posamezniki so se v povprečju tako na podlestvici izogibanje delu kot na podlestvici sabotaža opredelili, da tovrstnega vedenja ne počnejo nikoli oz. enkrat do dvakrat od začetka zaposlitve. Korelacije med starostjo, delovno dobo in zaslužkom ter nrv so bile nizke in le redko statistično značilne, zato pomembnih zaključkov na podlagi omenjenih povezav ne moremo oblikovati. Kot najpogostejše razloge za nr v so udeleženci raziskave navajali z organizacijo povezane vzroke (53,5 ), z delom povezane vzroke (52,6 ), najmanj pa osebne vzroke (37,6 ). Na podlagi ugotovitev organizacijam priporočamo predvsem preverjanje odnosa do zamujanja in naslavljanje občutkov nepoštenosti pri zaposlenih v organizaciji.
Ključne besede: nezaželeno vedenje, neprimerna raba časa pri delu, neprimerna raba virov pri delu, zaposleni v Sloveniji
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 110; Prenosov: 5
Celotno besedilo (166,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Spolno nadlegovanje v gostinskih obratihUna Blagojević, Dunja Komnenović, Barbara Zorman, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava se osredotoča na pojav spolnega nadlegovanja v sodelujočih gostinskih obratih, pri čemer preučuje njegovo pogostost, oblike, povzročitelje in žrtve ter odzive žrtev in organizacij. Raziskava temelji na kvalitativni analizi intervjujev s 13 sodelavci v obratih, pri čemer so udeleženci odgovarjali na vprašanja o verbalnem in fizičnem spolnem nadlegovanju, kot so seksistični komentarji, nezaželeni dotiki ali pogledi. Žrtve pogosto uporabljajo pasivne strategije, kot je ignoriranje, zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi in nezaupanja v organizacijske mehanizme. Organizacijski odzivi so pogosto neustrezni, kar se kaže v trivializaciji incidentov in pomanjkanju formalnih smernic. Ti dejavniki prispevajo k normalizaciji spolnega nadlegovanja in zmanjšujejo verjetnost prijave. Posledice za žrtve vključujejo anksioznost, zmanjšano produktivnost, izolacijo in namero zapustiti delovno mesto. Raziskava poudarja potrebo po jasnih organizacijskih politikah, ozaveščanju zaposlenih in vodstva ter sistematičnih pristopih k preprečevanju spolnega nadlegovanja. Dodatno raziskovanje bi lahko dodatno osvetlilo vlogo prič in dolgoročne posledice za žrtve, hkrati pa preučilo vpliv družbenih norm in izobraževanja na zmanjšanje spolnega nadlegovanja.
Ključne besede: gostinstvo, neželeno vedenje, spolno nadlegovanje
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 60; Prenosov: 2
Celotno besedilo (171,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Neželeno vedenje v organizaciji : opredelitve, dejavniki, posledice in preventivni ukrepiAna Arzenšek, Katarina Kocbek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Najprej predstavimo različna poimenovanja, kategorizacije in modele neželenega vedenja. Sledi podpoglavje o vzrokih in dejavnikih neželenega vedenja v organizacijah. Med temi najprej pojasnimo vlogo osebnih dejavnikov, kot so osebne vrednote, neprijetna čustva in osebnostna struktura zaposlenih. Izpostavimo tudi vlogo kognitivnih sposobnosti in delinkventnega vedenja v otroštvu, starosti zaposlenih in njihovih delovnih izkušenj pri pojavu neželenega vedenja. Nadalje so predstavljeni z delom povezani dejavniki, ki se povezujejo z neželenim vedenjem, in sicer dolgočasje na delovnem mestu, nizka stopnja zadovoljstva pri delu, avtokratski slog vodenja in priložnosti za neželeno vedenje. Delno se s slednjimi prekrivajo tudi z organizacijo povezani dejavniki, med katerimi smo izpostavili vlogo organizacijske kulture in občutek zaposlenega, da ga organizacija ne obravnava pravično. Nadaljujemo s predstavitvijo posledic neželenega vedenja za organizacijo, posameznike v njej in zunanje deležnike. Sledi podpoglavje o možnih preventivnih ukrepih, ki lahko preprečijo pojav neželenega vedenja, pri čemer izpostavimo pomen učinkovitih selekcijskih postopkov, razvoja vodstvenih kadrov, prilagoditve delovnih mest, strategije notranje komunikacije in razvoja spodbudnega sistema nagrajevanja ter organizacijske kulture.
Ključne besede: neželeno vedenje v organizaciji, dejavniki, posledice, preventivni ukrepi
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 83; Prenosov: 7
Celotno besedilo (164,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
