Iskanje po repozitoriju

Strateški okvirji uporabe generativne umetne inteligence v visokošolskem izobraževanju
Ema Meden, Danijela Makovec Radovan, Marko Radovan, Tadej Košmerl, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek analizira strateške okvire za integracijo generativne umetne inteligence (GUI) v visokošolsko izobraževanje, pri čemer izhaja iz evropskega Akta o umetni inteligenci (2024) in drugih relevantnih dokumentov. Obravnava tri najpomembnejše ravni implementacije: sistemsko raven, raven visokošolskih učiteljev in raven študentov. Na sistemski ravni raziskujemo mehanizme za vzpostavitev uravnoteženega regulativnega okvira, ki spodbuja inovativno rabo GUI ob hkratnem zagotavljanju visokih etičnih standardov in varstva podatkov. Na ravni visokošolskih učiteljev preučujemo strategije za odgovorno integracijo GUI v pedagoške procese, s poudarkom na spodbujanju kritičnega mišljenja in ohranjanju akademske integritete. Pri študentih se osredotočamo na razvoj kompetenc za učinkovito in etično rabo GUI pri učenju ter raziskovanju. Prispevek ponuja celovit strateški okvir za implementacijo GUI v visokošolskem prostoru, ki temelji na aktualnih uredbah in dobrih praksah ter vzpostavlja ravnotežje med izkoriščanjem tehnoloških priložnosti in zagotavljanjem kakovosti izobraževalnega procesa
Ključne besede: generativna umetna inteligenca (GUI), visokošolsko izobraževanje, strateški okviri, integracija GUI
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 1
Celotno besedilo (177,77 KB)

Vloga in pomen mentoriranja pri pisanju zaključnih del: študentski pogledi : študentski pogledi
Dragana Kuzmanović, 2025, magistrsko delo

Ključne besede: mentorstvo, visokošolsko izobraževanje, študenti, zaključno delo, sodelovanje
Objavljeno v RUP: 06.11.2025; Ogledov: 328; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,81 MB)

Medosebni stik med učiteljem in študenti : nova opredelitev za visokošolski prostor
Ana Bardorfer, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Med posameznimi disciplinami, pa tudi znotraj njih je medosebni stik opredeljen precej različno, kar velja tudi za področje visokošolskega izobraževanja. Učinkovito poučevanje je velik izziv in zahteva visoko pedagoško usposobljenost visokošolskih učiteljev. Učitelj naj bi bil, poleg obvladovanja različnih didaktičnih in pedagoških pristopov, zmožen ustvariti za učenje ugodno okolje in med drugim vzpostaviti stik s svojimi študenti. V tem kontekstu se pojavljajo številne nenatančne, slovarske in zato laične definicije, ki ne ponujajo možnosti jasne operacionalizacije ter razvoja kakovostnega merskega pripomočka. V prispevku smo predlagali novo opredelitev medosebnega stika med visokošolskimi učitelji in študenti, oblikovano na podlagi edinega obstoječega modela medosebnega stika ter na podlagi relevantnih dognanj. Medosebni stik smo opredelili kot interakcijski pojav med učiteljem in študentom oz. študenti. Poudarek je na subjektivnem doživljanju medosebnega stika, kljub temu da ga je moč oceniti tudi prek različnih besednih in nebesednih znakov. Izkušenjski vidik se izraža prek občutkov in misli oseb v interakciji. Ker je učitelj vodja procesa, nosi tudi odgovornost za vzpostavitev medosebnega stika s študenti. V novi opredelitvi smo uporabili enake strukturne komponente, kot avtorja edinega obstoječega modela medosebnega stika (Tickle-Degnen in Rosenthal, 1990), vendar smo jih priredili za visokošolsko izobraževanje in jih podrobno opisali. To so pozitivnost, vzajemna pozornost in koordinacija. Če pogledamo obstoječa pojmovanja medosebnega stika v visokošolskem prostoru z vidika omenjenega modela, vidimo, da se vsi elementi navezujejo bodisi na komponento pozitivnosti bodisi na komponento vzajemne pozornosti, medtem ko je komponenta koordinacije skoraj povsem odsotna. Po našem mnenju ravno ta loči medosebni stik od kakovostnega medosebnega odnosa - koordinacija v interakciji in koordinacija v procesu učenja. Nova opredelitev medosebnega stika predstavlja pomemben korak k poučevanju, usmerjenem na študenta, ki je že dalj časa teoretično izhodišče v šolstvu nasploh. Na koncu smo predstavili vprašanja, ki še ostajajo odprta, in začrtali smernice za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, odnos med učitelji in študenti, izkušenjski vidik
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 4639; Prenosov: 70
Povezava na celotno besedilo

Primerjava ustreznosti učnih okolij pri razvijanju etičnih kompetenc študentov zdravstvene nege : doktorska disertacija
Irena Trobec, 2013, doktorska disertacija

Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, zdravstvena nega, učna okolja, etične kompetence, računalniško podprtno učenje
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 6194; Prenosov: 282
Celotno besedilo (2,37 MB)