1. Uporaba generativne umetne inteligence pri oblikovanju matematičnih besedilnih nalogNežka Kuzmin Delgiusto, Nuša Cafuta, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek raziskuje vlogo generativne umetne inteligence (ChatGPT) pri ustvarjanju matematičnih besedilnih nalog na razredni stopnji. Izpostavlja koristi in izzive pri uporabi tovrstne tehnologije z namenom prilagajanja učnega procesa ter izboljšanja kakovosti izobraževanja. Namen prispevka je preizkusiti in kritično ovrednotiti zmožnost generativne umetne inteligence pri oblikovanju smiselnih, kakovostnih in pedagoško ustreznih matematičnih besedilnih nalog v različnih matematičnih tematskih sklopih. Pri tem izhajamo iz predhodno določenih kriterijev (jasnost in razumljivost, povezava z realnim življenjem, uporaba ustrezne matematične terminologije, ustrezna zahtevnost glede na razvojno stopnjo, pravilno uporabljeni matematični koncepti), ki opredeljujejo kakovostno matematično besedilno nalogo. Študija primera je pokazala, da generativna umetna inteligenca lahko ustvari kakovostne matematične besedilne naloge. Kljub temu njena uporaba zahteva premišljeno integracijo v izobraževalni proces ter ustrezno pedagoško načrtovanje. Ključna predpogoja za učinkovito implementacijo tovrstne tehnologije sta kritično mišljenje učiteljev – ena izmed temeljnih kompetenc vseživljenjskega učenja – ter njihova sposobnost vrednotenja ustvarjenih nalog. Poleg tega je nujno redno strokovno usposabljanje o možnostih, omejitvah in etičnih vidikih uporabe sodobnih tehnologij v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, ChatGPT, matematične besedilne naloge, kritično mišljenje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 120; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (128,84 KB) |
2. Izobraževanje učiteljic in vseživljenjsko učenje : kaj se lahko Slovenija in Švedska naučita druga od druge?Julija Kene, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kaj danes sploh razumemo kot vseživljenjsko učenje in kakšna ideološka ozadja ga oblikujejo? Koncept, ki prvotno spodbuja osebni in strokovni razvoj posameznice, se vse bolj prepleta s kapitalistično logiko nenehnega prilagajanja posameznice trgu ter hkrati novim znanjem. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali vseživljenjsko učenje ostaja izobraževalni ideal in kako se je le-ta v zadnjih letih preoblikoval. Izobraževanje bodočih učiteljic v Sloveniji in na Švedskem odraža te razlike v pristopu k vseživljenjskemu učenju. V Sloveniji se ta koncept kaže predvsem v obveznem strokovnem izpopolnjevanju po zaključku študija, vendar je dostop do nadaljnjih usposabljanj omejen zaradi finančnih in organizacijskih dejavnikov. Programi pedagoških študijev so manj fleksibilni, pri čemer pa profesionalni razvoj učiteljic pogosto poteka pod vplivom zunanjih regulativ in ne zaradi lastnih želja. Na Švedskem izobraževalni sistem gradi na avtonomiji učiteljic ter jim omogoča širok dostop do brezplačnih izobraževalnih programov ob močni institucionalni podpori. Ta pristop ne krepi le vloge učiteljice kot vseživljenjske učenke, temveč tudi njeno vlogo kot aktivno oblikovalko učnih strategij, ki bo koncept vseživljenjskega učenja prenašala na prihodnje generacije. Primerjava obeh sistemov razkriva razlike v dostopnosti, organizaciji in tudi v finančnem ozadju izobraževanja učiteljic ter odpira vprašanje, kako naj bo vseživljenjsko učenje v prihodnosti uravnoteženo med osebnim razvojem in institucionalnimi pričakovanji.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, učiteljica, vzgojno-izobraževalni sistem, Slovenija, Švedska
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 87; Prenosov: 0
Celotno besedilo (149,79 KB) |
3. PredgovorSanela Hudovernik, Jurka Lepičnik-Vodopivec, Karmen Drljić, Eda Birsa, Maja Mezgec, Nastja Cotič, Petra Dolenc, Nika Ferbežar, Dejan Hozjan, Tina Štemberger, 2025, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: praksa, vseživljenjsko učenje, trajnostna vzgoja in izobraževanje, predgovori
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 69; Prenosov: 1
Celotno besedilo (88,42 KB) |
4. Opolnomočenje starejših zaposlenih v dobi umetne inteligence z vseživljenjskim učenjemTinkara Žabar, Aleksander Janeš, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca (UI) je pomembna komponenta sodobnega sveta in sočasno pospeševalec digitalne transformacije. Organizacije v svoje poslovanje uvajajo tehnologije UI z namenom ohranjanja konkurenčne prednosti. Vzporedno to ustvarja tudi nove zahteve po veščinah na trgu dela in samih delovnih mestih. Starejši zaposleni (starosti 50+ let) so zaradi slabše razvitih kompetenc, potrebnih za upravljanje s tehnologijami UI, v slabšem položaju kot njihovi mlajši sodelavci, kar dodatno povečuje digitalni razkorak. Pomanjkanje ustreznih kompetenc lahko starejše zaposlene sili v zgodnjo upokojitev, nekonkurenčnost na trgu dela ali celo v brezposelnost. Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature v sedmih bazah podatkov, kjer smo preučevali vlogo delodajalcev pri opolnomočenju starejših zaposlenih v dobi UI. Ugotovitve poudarjajo pomen ustvarjanja kulture vseživljenjskega učenja (VŽU) v organizacijah, ki zaposlene spodbuja k nenehnemu izpolnjevanju v kontekstu hitro spreminjajočih se zahtev pri delu zaradi napredkov UI. V kontekstu starajoče se delovne sile je opolnomočenje starejših ključnega pomena, saj so zaradi omejenih digitalnih kompetenc ranljivi na trgu dela. VŽU tako služi kot ključni mehanizem za opolnomočenje starejših zaposlenih, ker jim omogoča nujno prilagajanje in uspešno delovanje na hitro spreminjajočem se trgu dela.
Ključne besede: management izobraževanja, opolnomočenje, starejši zaposleni, umetna inteligenca, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v RUP: 04.12.2025; Ogledov: 226; Prenosov: 10
Celotno besedilo (116,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
