51. |
52. |
53. Evaluating motor deficits in multiple sclerosis using jump and hop tests : a review of current evidenceEva Žura, Adis Burzić, Erik Paulin, Žiga Kozinc, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Multiple sclerosis (MS) is a chronic neurological disease that often leads to subtle motor impairments even in early stages. Traditional clinical assessments may fail to detect these early deficits. Jump and hop tasks, requiring complex neuromuscular coordination, have emerged as promising functional assessments in neurological populations. This review aims to synthesize current evidence on the use of jump- and hop-based assessments to evaluate motor performance in people with MS (pwMS). A systematic search of PubMed and Scopus was conducted in April 2025. Studies were included if they involved pwMS, used jump or hop tasks, and reported performance, kinetic, or kinematic outcomes. Nine studies met inclusion criteria. Countermovement jumps (CMJ) were most frequently used and consistently detected motor deficits in pwMS, including reduced flight time, jump height, and power output. Single-leg CMJ tests identified asymmetries correlated with disability scores. Bipedal hops revealed impaired coordination and anticipatory control. One study assessed motor fatigability through repetitive jumping, while another evaluated the patient experience of sensor-based jump testing. Jump and hop assessments provide potentially sensitive, non-invasive tools for detecting early motor impairments in MS. They offer potential for improving clinical monitoring and guiding individualized rehabilitation strategies.
Ključne besede: multiple sclerosis, balance, jumps
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 89; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (355,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
54. The impact of hormonal contraceptives on skeletal muscle hypertrophyNevena Markov, Matevž Arčon, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Female reproductive hormones such as progesterone and estrogen play an important role in the body as they orchestrate functions of numerous cells including skeletal muscle cells. Onset of menses marks the beginning of reproductive life, whereas menopause marks its cessation. We distinguish three phases of the 28-day menstrual cycle namely follicular, ovulatory and luteal phases. The follicular phase is characterised by marked increases in estrogen, which triggers ovulation. During this phase, estrogen peaks, whereas progesterone levels are low. Following ovulation, the luteal phase commences marked by high progesterone levels and reduced estrogen. Indeed, these periodic fluctuations in reproductive hormones may affect rates of muscle protein synthesis and hence hinder sought adaptations such as skeletal muscle hypertrophy in female athletes. With the introduction of hormonal contraceptives, female athletes were able to have ameliorate the negative effects of the menstrual cycle by reducing menstrual cramping and bleeding. Hormonal contraceptives are constituted of a single or multiple synthetic hormones namely estrogen and progestin. Nevertheless, the impact of hormonal contraceptives on skeletal muscle hypertrophy remains elusive. In this review, we aim to present the potential implications of hormonal contraceptives on skeletal muscle hypertrophy.
Ključne besede: hormonal contraceptives, estrogen, progesterone, muscle hypertrophy, menstrual cycle, resistance training
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 13
Celotno besedilo (404,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. Pobeg v sobo izzivov in ugankJana Stančič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Učilnica pogosto ni prostor, kamor učenci vstopajo z navdušenjem in s pričakovanjem edinstvene učne izkušnje. Vendar pa lahko, z uporabo inovativnih didaktičnih metod, postane okolje, ki spodbuja radovednost, sodelovanje in globoko razumevanje učne snovi. Eden od pristopov, ki združuje aktivno učenje, razvoj trajnostnih kompetenc ter spodbujanje vrednot, je soba pobega oz. v našem primeru škatla pobega (angl. escape box). Ta metoda temelji na konceptu izkustvenega in problemskega učenja, pri katerem učenci v igri združujejo svoje znanje in sodelovanje pri reševanju izzivov. Naša škatla pobega, zasnovana na tematskem sklopu Mlinščica, ponuja interdisciplinarno učno izkušnjo, kjer učenci skozi igro razvijajo znanje s področij slovenščine, geografije, fizike in naravoslovja. Ob tem raziskujejo naravne in kulturne značilnosti reke ter hkrati krepijo trajnostne vrednote, kot sta ekološka ozaveščenost in odgovoren odnos do okolja. Osrednji koncept igre je sodobna pripoved o Povodnem možu in Urški, ki kupita vikend pod Kamniškimi Alpami ob Mlinščici in se želita udeležiti gala plesa. Na poti do cilja se soočata z različnimi ovirami, pri katerih jima učenci pomagajo z logičnim razmišljanjem, raziskovalnim pristopom ter inovativnimi rešitvami. Naloge v igri zahtevajo uporabo večplastnega mišljenja in ustvarjalnosti, kar prispeva k razvoju analitičnih, komunikacijskih in socialnih spretnosti učencev. Škatla pobega ni zgolj interaktivna učna metoda, ampak celostno pedagoško orodje, ki krepi kritično mišljenje, sodelovalne veščine in ustvarjalnost. Namesto tradicionalnega pouka omogoča dinamično, praktično ter izkustveno učenje, ki učence spodbuja k aktivnemu vključevanju v učni proces ter jim omogoča, da znanje prenesejo v realne situacije.
Ključne besede: škatla pobega, interdisciplinarnost, timsko delo, učenje preko iger, Mlinščica
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 81; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,87 MB) |
56. Uporaba generativne umetne inteligence pri oblikovanju matematičnih besedilnih nalogNežka Kuzmin Delgiusto, Nuša Cafuta, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek raziskuje vlogo generativne umetne inteligence (ChatGPT) pri ustvarjanju matematičnih besedilnih nalog na razredni stopnji. Izpostavlja koristi in izzive pri uporabi tovrstne tehnologije z namenom prilagajanja učnega procesa ter izboljšanja kakovosti izobraževanja. Namen prispevka je preizkusiti in kritično ovrednotiti zmožnost generativne umetne inteligence pri oblikovanju smiselnih, kakovostnih in pedagoško ustreznih matematičnih besedilnih nalog v različnih matematičnih tematskih sklopih. Pri tem izhajamo iz predhodno določenih kriterijev (jasnost in razumljivost, povezava z realnim življenjem, uporaba ustrezne matematične terminologije, ustrezna zahtevnost glede na razvojno stopnjo, pravilno uporabljeni matematični koncepti), ki opredeljujejo kakovostno matematično besedilno nalogo. Študija primera je pokazala, da generativna umetna inteligenca lahko ustvari kakovostne matematične besedilne naloge. Kljub temu njena uporaba zahteva premišljeno integracijo v izobraževalni proces ter ustrezno pedagoško načrtovanje. Ključna predpogoja za učinkovito implementacijo tovrstne tehnologije sta kritično mišljenje učiteljev – ena izmed temeljnih kompetenc vseživljenjskega učenja – ter njihova sposobnost vrednotenja ustvarjenih nalog. Poleg tega je nujno redno strokovno usposabljanje o možnostih, omejitvah in etičnih vidikih uporabe sodobnih tehnologij v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, ChatGPT, matematične besedilne naloge, kritično mišljenje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 97; Prenosov: 1
Celotno besedilo (128,84 KB) |
57. Analiza uporabe digitalnih orodij pri pouku matematike na razredni stopnjiLea Ovidoni, Ana Povšič, Eva Sintič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Sodobna tehnologija vse bolj prodira na področje vzgoje in izobraževanja najmlajših učencev. Ponuja številna orodja, ki učiteljem omogočajo oblikovanje bolj individualiziranega in interaktivnejšega pouka, kar spodbuja aktivno učenje ter globlje razumevanje matematičnih pojmov in konceptov. Obenem prispeva k razvoju digitalnih kompetenc, ki so ključne za delovanje v sodobni družbi. V raziskavi smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, kako pogosto učitelji razrednega pouka v Sloveniji uporabljajo posamezna digitalna orodja za poučevanje različnih matematičnih področij ter kje prepoznavajo prednosti in slabosti uporabe le-teh. Prav tako smo analizirali, v kolikšni meri šole sodelujejo v projektih, povezanih z digitalizacijo. Ugotovili smo, da učitelji pri uporabi digitalnih orodij zaznavajo več prednosti kot slabosti, vendar te kljub temu le redko ali le občasno vključujejo v pouk matematike. Med najpogosteje uporabljene sodijo e-učbeniška gradiva in predstavitvena orodja. Ugotovili smo tudi, da se šole vključujejo v projekte, povezane z digitalizacijo, a ti še niso splošno razširjeni. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanje trenutne prakse ter omogočajo prepoznavanje ključnih izzivov in priložnosti za izboljšave.
Ključne besede: digitalna orodja, poučevanje, matematika, projekti, prednosti in slabosti
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 92; Prenosov: 2
Celotno besedilo (151,21 KB) |
58. Računalniško mišljenje brez uporabe računalnikov v predšolskem obdobjuAnja Mlakar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Računalniško mišljenje je orodje ustvarjalnega mišljenja, kritičnega mišljenja, odločanja in reševanja problemov. Poleg tega vključuje še abstrakcijo, algoritmično mišljenje, prepoznavanje vzorcev, dekompozicijo, analiziranje, avtomatizacijo itd. Poleg osnovnih učnih spretnosti pisanja, branja in računanja računalniško mišljenje postaja ena izmed ključnih spretnosti 21. stoletja. V današnjem času se otroci že zelo zgodaj srečajo z računalniki, računalništvom in informatiko, zato je pomembno, da zgodaj pridobijo tudi znanje o tem. V prispevku bomo predstavili, kako smo v skupini otrok starostnega obdobja 4–5 let v sklopu projekta RAČek vpeljali dejavnosti, ki so bile znotraj kurikula načrtovane z namenom razvijanja računalniškega mišljenja brez uporabe računalnika pri predšolskih otrocih. V skupini je bila na začetku načrtovanja in izvedbe dejavnosti izvedena analiza začetnega stanja. Nato smo pričeli z raziskovanjem tematike, s skrbnim in dobro premišljenim načrtovanjem ter izvedbo dejavnosti za razvijanje računalniškega mišljenja. Pri otrocih smo opazili napredek pri iskanju različnih poti in rešitev, na področju sodelovanja z vrstniki ter v znanju o računalništvu.
Ključne besede: računalniško mišljenje, predšolsko obdobje, RAČek, računalništvo brez računalnika, reševanje problemov
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 83; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,18 MB) |
59. |
60. Primeri dobre prakse pri rednem pouku v tretjem, četrtem in petem razredu s koncepti računalniškega mišljenjaTina Mijot, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo primere dobre prakse medpredmetnega povezovanja, ki so nastali v okviru projekta RAČek, pri rednem pouku tretjega, četrtega in petega razreda, pri čemer se osredotočamo na razvoj računalniškega mišljenja in uporabo pristopa STEM. S pomočjo pristopa STEM so učenci skozi igro utrjevali že pridobljeno znanje in usvajali nova spoznanja z različnih predmetnih področij (matematika, naravoslovje in tehnika, spoznavanje okolja). V aktivnostih je poudarek na celostnem učenju, kjer se računalniško mišljenje razvija naravno in ustvarjalno v povezavi z različnimi predmeti. Skozi igro vlog in učenje preko praktičnega reševanja nalog razvijajo razumevanje pojmov algoritem in simbolno programiranje ter hkrati spoznavajo in utrjujejo učne cilje iz učnih načrtov. Predstavljene aktivnosti so temeljile na sodelovalnem in izkustvenem učenju ter so bile nadgrajene s koncepti računalniškega mišljenja.
Ključne besede: računalniško mišljenje, medpredmetno povezovanje, igra, pristop STEM
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 77; Prenosov: 0
Celotno besedilo (531,26 KB) |
