Iskanje po repozitoriju

Ključne besede: slovensko gospodarstvo, računovodstvo rasti, Cobb-Douglasova produkcijska funkcija, efektivno delo, totalna faktorska produktivnost
Objavljeno v RUP: 07.09.2026; Ogledov: 29; Prenosov: 3
Celotno besedilo (961,92 KB)

Opis: The paper analyses Slovenian picturebooks intended for children up to ten years of age, representing the partisan movement. The analysis focuses on the construction of cultural memory and identity. Early partisan picturebooks drew on folklore texts by employing anonymous protagonists, the motifs of struggle against overwhelming enemies, as well as symbolic interactions with and assimilation into animals and vegetation. Their struggle symbolically positions the partisans in a liminal space between separation from a fascist-oppressed society and reintegration into a new, more just social order. Two intersecting discourses can be identified: commitment to anti-fascist resistance and pacifism. Children are sometimes depicted as child soldiers legitimising the partisan cause, but more often as witnesses of wartime suffering. In the 1960s, the theme of forgetting emerged, reflecting both the erosion of recognition of war victims and a constructive forgetting that facilitates reintegration into peacetime society.
Ključne besede: Branka Jurca, children's literature, cultural memory, Ela Peroci, mobilisation of memory, representation of war, Vida Brest
Objavljeno v RUP: 07.09.2026; Ogledov: 17; Prenosov: 2
Celotno besedilo (148,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Druga polovica 19. stoletja velja za obdobje pospešenega povezovanja sveta. Železnice, parniki in telegraf so skrajšali razdalje, svetovna trgovina pa je vse tesneje povezovala gospodarstva različnih celin. Toda globalizacija ni vodila v zmanjševanje razlik. Industrializirane države so povečevale svojo gospodarsko moč, medtem ko so se številna druga območja v svetovno gospodarstvo vključevala predvsem kot dobavitelji hrane, surovin in delovne sile. Proti koncu stoletja se je gospodarsko povezovanje vse bolj prepletalo z imperializmom. Po krizi leta 1873 je vera v svobodno trgovino oslabela, države so uvajale protekcionistične ukrepe, industrijske sile pa iskale nova tržišča in vire surovin. Evropska kolonialna ekspanzija je dosegla vrhunec, v imperialno tekmovanje pa so se vključile tudi ZDA in Japonska. Kolonialno širjenje so spremljale predstave o evropskem civilizacijskem poslanstvu in rasne teorije, ki so upravičevale politično podrejanje, gospodarsko izkoriščanje in nasilje. Obdobje pred letom 1914 se pogosto označuje kot belle époque, čas gospodarske rasti, tehnološkega napredka in relativnega miru v Evropi. Toda za navidezno stabilnostjo so se kopičile socialne in politične napetosti. Na Kitajskem, v Rusiji, Osmanskem cesarstvu in Mehiki so krize prerasle v revolucije, odnose med velesilami pa so zaostrovali imperialna rivalstva, nacionalizem, oboroževanje in nasprotujoča si zavezništva. Prva svetovna vojna je razkrila osrednje protislovje obdobja: svet je postal tesneje povezan, vendar obenem globlje razdeljen zaradi neenakosti, imperialne dominacije in političnih rivalstev.
Ključne besede: globalizacija, imperializem, kriza Evrope, 19. stoletje
Objavljeno v RUP: 04.09.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 1
Celotno besedilo (285,02 KB)

Opis: Industrializacija je bila eden ključnih procesov preoblikovanja družbe v 19. stoletju, vendar ni potekala enakomerno niti sočasno. Iz Velike Britanije se je postopoma širila v druge dele zahodnega sveta, medtem ko je večina prebivalstva še dolgo živela od kmetijstva. Industrializacija je bila del širšega razvoja kapitalistične tržne družbe, ki je spreminjala proizvodnjo, lastninske odnose in kmetijstvo ter posamezne dele sveta vse tesneje vključevala v svetovno gospodarstvo. Gospodarske spremembe so preoblikovale tudi družbeno strukturo. Vzpon industrijskega kapitalizma je okrepil meščanstvo, katerega kulturo so zaznamovali lastnina, izobrazba, individualni dosežki, delovna disciplina in vera v napredek. Hkrati je naraščalo število ljudi, odvisnih od mezdnega dela. Negotove zaposlitve, nizke mezde in slabe življenjske razmere so izostrile socialno vprašanje ter spodbudile razvoj socialističnih in anarhističnih idej, sindikatov in delavskih političnih strank. Proti koncu stoletja je zlasti socialdemokracija postajala pomembna množična politična sila. Industrializacija je spreminjala tudi vsakdanje življenje. Urbanizacija, širjenje izobraževanja, množične proizvodnje in potrošnje ter novih oblik prostega časa so ustvarjali moderno urbano družbo. Industrijska družba zato ni nastajala samo v tovarnah, temveč je preoblikovala delo, družino, razredne odnose, mesta, kulturo in politiko. Njena osrednja značilnost je bilo protislovje med izjemnim gospodarskim in tehnološkim napredkom ter novimi oblikami socialne neenakosti in konfliktov.
Ključne besede: industrija, kapitalizem, družba, 19. stoletje
Objavljeno v RUP: 04.09.2026; Ogledov: 123; Prenosov: 4
Celotno besedilo (325,83 KB)

Opis: Aim Evaluate how future environmental conditions may reshape plant distributions to identify conservation priorities in a rapidly changing environment, thereby informing effective conservation planning and mitigating the consequences of plant decline for biodiversity, species interactions and ecosystem functioning. Location Europe, with particular emphasis on the Iberian Peninsula. Methods We modelled short-term suitable habitats for rare plant species and their widespread congeners under future climate change scenarios (2041–2060). We used species distribution modelling (SDM) to project future habitat suitability for 22 pairs of congeneric species from 17 plant families, under two climate scenarios, evaluating the overall responses of rare versus widespread taxa. Using SDM, we estimated the future suitable area for each taxon by assessing potential habitat loss, habitat expansion into new areas and stable habitat, as well as the loss of currently occupied areas projected to become environmentally unsuitable under future climate scenarios. Results Our findings show that rare species are expected to lose more suitable habitat than they gain and to experience greater overall habitat loss than their widespread counterparts. However, responses varied among congeneric species pairs: 41% of rare species were projected to expand their suitable habitat, while 36% of widespread species were projected to undergo habitat contraction. Main Conclusions This study provides a practical tool to support proactive conservation planning, including the identification of priority areas for protection, population monitoring, and assisted colonisation. It also shows that currently widespread species may become vulnerable in the near future, reinforcing the need for dynamic, forward-looking conservation strategies in which SDM projections are interpreted alongside evidence on species' reproductive biology, dispersal capacity and genetic diversity.
Ključne besede: species distribution modelling, climate change, plant conservation
Objavljeno v RUP: 02.09.2026; Ogledov: 169; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...